Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Epizode

Sašo Džeroski: Umetna inteligenca bliskovito spreminja znanost
Novice o zahtevnih matematičnih problemih, ki jih je rešila umetna inteligenca sama, so zbudila novi val vprašanj, na kakšne načine utegne tehnologija nadomestiti intelektualno delo ljudi.Umetna inteligenca sicer na različne načine poganja sodobne znanstvene raziskave in je bila na številnih področjih njihov ključni element še pred revolucijo, ki so jo v zadnjih letih sprožili modeli

Nataša Poklar Ulrih: Rastline so tovarne bioaktivnih učinkovin, mi pa izkoristimo le majhen del tega
Zelišča, začimbe in razne rastlinske izvlečke človek uporablja že tisočletja. Te snovi imajo namreč za nas mnogo ugodnih učinkov: delujejo antioksidativno in tako ščitijo celice pred poškodbami, zmanjšujejo tveganje za razne bolezni in, nenazadnje, bogatijo ter popestrijo našo prehrano. A vprašanja, ki zaposlujejo raziskovalce, niso vezana zgolj na to, v katerih rastlinah najdemo bioaktivne

Irena Mlinarič Raščan: Od enega zdravila za vse do zdravljenja, ki je prilagojeno posamezniku
Za vsako bolezen rož'ca raste. Če to ljudsko modrost poskusimo prevesti v jezik sodobne medicine, pa lahko rečemo kar: za vsakega bolnika obstaja edinstveno, prav njemu prilagojeno zdravilo.
Kaj to pomeni? Vsi poznamo težave, povezane s tem, da zdravilna učinkovina pri nekaterih bolnikih deluje slabše, da se pri nekaterih pojavijo hudi neželeni učinki, ali pa določena terapija celo sploh ni

Borut Klabjan: Požig Narodnega doma v Trstu je generalka za evropsko zgodovino 20. stoletja
Zakaj fašistični napad na osrednji simbol tržaškega slovenstva 13. julija 1920 predstavlja akt, katerega pomen daleč presega raven – v narekovaju rečeno – zgolj mestne ali regionalne zgodovine?Med letošnjimi prejemniki Zoisovih nagrad, naših najvišjih priznanj v polju znanosti, je tudi tržaški zgodovinar, raziskovalec na koprskem Znanstveno-raziskovalnem središču

Kristijan Vidović: Atmosfero si lahko predstavljamo kot ogromen nekontroliran reaktor
Naše ozračje ni zgolj mešanica raznih plinov. Njegova bistvena sestavina so tudi trdni delci. Te verjetno poznamo predvsem zaradi njihovih škodljivih učinkov na zdravje – ko se jeseni in pozimi zaradi kurjave njihove vsebnosti v zraku nadvse povišajo – a vendar, ti delci pomembno oblikujejo dogajanje v atmosferi in v njej celo nastajajo. Ti lebdeči gradniki atmosfere si med sabo tudi niso vsi enak

Jan Rozman: Bakterije v koloniji in celice v zarodku se premikajo po istih pravilih
Kaj imajo skupnega jate ptic in celice kože? Veliko več, kot se zdi na prvi pogled.Podobnost tokrat iščemo v njihovem gibanju. To je koordinirano, urejeno in poteka po za človeka nevidnih vzorcih. Pa so ti vzorci res tako skriti? Za opisovanje gibanja raznovrstnih organizmov – od rasti bakterijskih kolonij, gibanja jat, delitve celic – lahko znanstveniki posežejo po fizikalnih p

Petra Jenuš Belec: Kakšne so alternative kitajskemu monopolu nad redkimi zemljami in trajnimi magneti?
Redke zemlje so v nekaj letih prehodile pot od surovin, za katere skoraj nihče ni slišal, do ultimativnega strateškega vzvoda, s katerim Kitajska drži v šahu Združene države Amerike in preostali svet.Gre za skupino elementov, ki so nujni sestavni del vse sodobne visoke tehnologije, njihovo pridobivanje in predelava pa ima izredno visok ekološki in energijski davek. Skozi desetletja si je Ki

Aleš Holobar: Od branja misli do pametnih tatujev – vmesniki človek-stroj niso več znanstvena fantastika
Med človeško inteligenco, načinom, kako delujejo naši možgani, in med načini, kako funkcionirajo modeli umetne inteligence, ki nas zadnje čase nenehoma presenečajo z novimi zmogljivostmi, obstajajo občutne razlike. A vendar se tu najdejo tudi skupne točke in to tako rekoč na najbolj temeljnem nivoju.
Osnovna komunikacija v možganih poteka prek električnih signalov, ki, prav tako kot digitalni, po

Tjaša Tolar: Koliščarji so milo verjetno uporabljali že 2000 let pred Babilonci
Arheobotaničarka o odkrivanju dokazov za prvo znano milo v zgodovini in drugih podrobnostih življenja koliščarjev, ki jih lahko razberemo iz tisočletja starih bioloških ostankov v barjanskih tlehKo so koliščarji pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja, si gotovo niso mogli predstavljati, da bodo barjanska tla tako dobro ohranila

Barbara Breznik: Kako si tumor podredi imunske celice in jih izkoristi za lažje širjenje
Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksn

Patrik Gubeljak: Največ blišča je na najnovejših in najhitrejših čipih, ampak ti niso vedno tudi najbolj uporabni
Čipi so danes temeljna osnova praktično vse tehnologije in posledično tudi izredno pomemben posel, kar je nadvse očitno že samo iz vrtoglave vrednosti podjetja Nvidia. V novicah so čipi sicer predvsem zaradi trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki se je začela prav zaradi dostopa do najzmogljivejših čipov in opreme za njihovo izdelavo. Evropa se pogosto zdi v tej zgodbi ne

Klemen Pirnat: Razvoj baterij brez litija je nujen za evropsko strateško neodvisnost
Naj gre za električna vozila, shranjevanje viškov elektrike iz obnovljivih virov ali za kateri drug vidik elektrifikacije, tako rekoč vsepovsod danes dominirajo litij-ionske baterije. A ob vse večjem povpraševanju se nazorno kažejo tudi šibke točke na litiju zasnovane tehnologije. Ustrezna nahajališča litija na svetu so redka in predstavljajo potencialno strateško tveganje za dežele brez ustreznih











