Pogled v znanost
Pogled v znanost je slovenska radijska oddaja, ki poslušalce popelje v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov. V pogovorih z raziskovalkami in raziskovalci predstavlja njihovo delo in odkritja. Oddaja je namenjena popularizaciji znanosti in približevanju raziskovalnega dela širši javnosti.
Epizode
70 let konserviranja in restavriranja pisne dediščine v Arhivu RS
V sredo so v Arhivu Republike Slovenije na Roški cesti v glavnem mestu odprli razstavo ob letošnji 70-letnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje. Njen naslov je »Preteklost v rokah prihodnosti«. Pogovarjali smo se z vodjo tega oddelka, Lucijo Planinc, ki je med drugim že na otvoritvi izpostavila, da so s to razstavo želeli predstaviti panoramsko pripoved stroke in sledenje njenemu
Prva celovita nacionalna klasifikacija tal v SLO
Pogovarjali smo se z dvema od treh avtorjev nove strokovne monografije , pedologoma, izr.prof.dr. Borutom Vrščajem (Fakulteta za varstvo okolja (Velenje) in prof.dr. Heleno Grčman (Biotehniška fakulteta UL). Tretji avtor je dr. Tomaž Kralj iz podjetja Agrarius. Pedološka stroka je s tem delom pripravila strokovne podlage in poenoten kategorialni aparat za klasifikacijo tal v državi, in tako pr
Zoogeografske meje Dinarskega krasa pojasnili z genomom jamskega hrošča
Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej st
Znanstvena konferenca Evropa sreča stari Egipt v Ljubljani
S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v soboto končala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin« (10. - 12.IX). Posvetili so jo diplomatu avstrijskega cesarstva in zbiral
O pozitivnem vplivu migracij znanja
Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung,
Začetek spletnega dostopa do dediščine v naših muzejih
Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta.
Gozdne sove: varovanje in monitoring PAM
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 varstveno pomembnih ptic. Rezultate je skupina raziskovalcev objavila v znanstveni reviji Natura Sloveniae. O tem pa več biolog dr. Al Vrezec, trenutno tudi predsednik znanstvenega sveta NIB z odd
Kako so pri nas pred pol stoletja razvijali industrijske robote
V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, ne
Poskus muzejske rekonstrukcije vonja po tobaku
Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in
Oaze biodiverzitete v slovenskem morju
V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci iz Morske biološke postaje Piran so v okviru italijansko-slovenskega projekta »TreCorala« pred slabim desetletjem objavili knjigo, ki pripoveduje o tem, da je temeljni razlog za boljši ulov
Poznoantična zapora Claustra Alpium Iuliarum
Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu na
Endemit na ljubljanskem gradu
Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih v
Ali je kaos samo nered?
Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Ju
Razstavni premislek o posledicah kolonializma v SEM
Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do
Predivo pajkov kot evolucijska pridobitev in biomaterial prihodnosti
Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in nj
Študija o kolektivnem spominu na naravne nesreče v srednjem veku
Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče
Krasoslovci ves teden na sledi ponoru ogljika v kraškem podzemlju
Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo t
Kovači so bili predhodniki spoznavanja knjige narave
Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru pr
Merjenje srčnega tlaka z mikrofonom
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sistem
Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let
Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomi
25 let revije Studia Historica Slovenica iz Maribora
Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavil
Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?
Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (168
Tudi seizmologi lahko merijo posledice podnebnih sprememb
Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenl
Erozija varne starosti v neoliberalnih časih
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja J
Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti
V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 3
Zgodovinsko-geografske razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pre
Ali je Bog pisatelj ali urar?
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platform
Maja Godina Golija: Etnolog je ves čas na preži in opazuje življenje
V Mariboru so 20. marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako n
Jonas Lüscher – opisovalec spremenljivih razmerij med človekom in tehnologijo
Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pis
Etnolog Ralf Čeplak Mencin (1955-2026)
Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnograf
Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Mors
Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina
Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnik
21. februar – UNESCOV svetovni dan maternega jezika
21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar n
Satelitska misija BIOMASS meri prostornino lesa in CO2
V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremi
Od podob iz modrine do zgodb iz divjine
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v
Umetna inteligenca in prostovoljci razkrili prave besede Kosovelovih rokopisov
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca
Osmooka aphana – pajku z Madagaskarja ime nadeli v Ljubljani
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka
Raznovrstnost fenomena mask v muzeju
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in
Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že d
Vloga znanosti pri nas in njen vpliv na ekonomsko-politični razvoj
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalisti
Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo poved
Pogled v znanost: Doslej najbolj celovit prikaz slovenskih žrtev sistema nacističnih koncentracijskih taborišč
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Os
Albin Ogris - spor za napredek
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk
Dolgoročni projekt celovitega pristopa k razumevanju in ohranjanju dediščine
V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov –
25 let Milenijske banke rastlinskih semen
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje genera
Razvoj metode elektroporacije v kardiovaskularni medicini
Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi
Zbornik Arhiva Republike Slovenije ob 80. obletnici ustanovitve
V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembne
Kako naprej vzdržno v egiptovski puščavi z vedno manj vode
Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim po
Sodobno muzealstvo
Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. sto
Železnice dežele Kranjske ob 200-letnici prve vožnje z vlakom
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil in
Zakrasevanje Keopsove piramide v Gizi pri Kairu
Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Z
Značilnosti puščavskega krasa Egipta blizu Libije
Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev
Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!«
Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med
Mercatorjev zemljevid sveta - ali res le kolonialna dediščina?
Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo "Correct the map" za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti
Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let od ustanovitve
Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let s
Izzivi znanosti požarne varnosti
Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku mesec
Višek vode na krasu moramo najprej razumeti …
Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeolo
Niso vse cianobakterije strupene …
Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojav
Posneti utrinki zaledja front cesarjevega častnika iz Ribnice
Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914–1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma je bil izhodišče pogovor
Dopisi papeškega tajnika - Peter Pavel Vergerij ml.
Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske
Priznanje za preboj na področju kibernetske varnosti ljubljanski fakulteti
Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah« (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi
Dokaz inflacije vesolja iz leta 2014
Marca leta 2014 je skupina znanstvenikov z Univerze Harvard v Združenih državah sporočila, da so se dokopali do prvega neposrednega dokaza, ki potrjuje teorijo inflacije vesolja. Novica je med znanstveniki, predvsem pa med kozmologi, močno odjeknila, saj do takrat niso imeli prav nobenega oprijemljivega dokaza o dogajanju na samem začetku našega vesolja. Najstarejše dotakratna slika mladega vesolj
Ptice so pokazatelj stanja okolja
Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga
O prezrti kakovosti zraka v notranjih prostorih
Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka
O 32. mednarodni krasoslovni šoli v Postojni
Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije
O atlasu ptic Slovenije pred pol desetletja
V Sloveniji premoremo več kot 250 let stare sezname ptic z opisi stanja populacij in okolja. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic je konec prejšnega desetletja izdalo zdaj že razprodani Atlas ptic Slovenije. Takrat smo s članoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem pripravili pogovor o razsežnostih proučevanja in spremljanja tako pomembnih pokazateljev stanja okolja kot ptice so! Pogovor je ta
Skupna zgodovina obeh strani vzhodnih Alp
Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Ca
Najstarejša poslovna rudniška poročila s preloma 18. v 19. stoletje v slovenščini
Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knj
Pomen pojma starizem v razumevanju sodobne družbe
Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do star
Izzivi analizne kemije na Kemijskem inštitutu
Prejšnji teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi raziskav inštituta in raziskovalnih prebojev, ki je bila na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja, nam je vzbudil pozornost plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno
O strukturni biologiji na Kemijskem inštitutu
V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštit
Sistematska revizija pravih hrčkov Evrazije in severne Afrike
Nekaj dni pred 22.majem - Mednarodnem dnevu biodiverzitete - so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili študijo o t.im. »pravih hrčkih« na severni polobli (znanstveno ime: cricetinae), eni najstarejših poddružin hrčkov. Gre za knjigo z naslovom »True Hamsters of the Palaearctic Region«, soavtor je dr. Georgy I. Shenbrot iz Univerze Ben Gurion v Izraelu, drugi soavtor pa je sogovornik v odda
Državni akcijski načrt za odprto znanost
Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES.
Nadzor iz zraka s tehnologijo prepoznavanja obrazov
Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence p
Geografski atlas naravnih nesreč
Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.
Kako graditi raziskovalne in industrijske stroje
Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zaplet
Zemeljski plazovi na Idrijskem in Cerkljanskem
Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih
Pilotni reaktor za razogljičenje toplogrednih in kislih plinov v Podgorici
Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim
Odmev razsvetljenstva na primeru botaničnih vrtov Ljubljane in Dunaja
Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik
Razvoj in dosežki zdravstva in medicine pri nas v muzeju v Ljubljani
Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali
