Pogled v znanost je slovenska radijska oddaja, ki poslušalce popelje v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov. V pogovorih z raziskovalkami in raziskovalci predstavlja njihovo delo in odkritja. Oddaja je namenjena popularizaciji znanosti in približevanju raziskovalnega dela širši javnosti.
Epizode

Strokovni načrt pred začetkom trajnega zagotavljanja podatkov o kmetijskih zemljiščih
Pogovor z Moniko Gričnik, mag. geografije (Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, Enota za informatiko tal). Je nosilka projekta oziroma končnega poročila, objavljenega aprila letos, o posodobitvi pedoloških podatkov o kmetijskih tleh v okviru Pedološke karte Slovenije. Gre za strokovne podlage za načrt o tem, kako bodo resorna ministrstva do leta 2028 na pod

O samoumevnosti poplav na kraških poljih
Minili sta dve leti od smrti priznanega krasoslovca in geografa dr. Andreja Mihevca (1952-2024), zaslužnega raziskovalca z Inštituta za raziskovanje krasa v okviru Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Postojni. Postojnski inštitut je ob objavi novice izpostavil, da se je dr. Mihevc ukvarjal s celo paleto raziskovalnih vprašanj krasoslovja. Predvsem sta ga zanimali morfologija in speleogeneza kr

O pomenu in vlogi žensk v Prekomorskih brigadah
Med 2. svetovno vojno je bilo ustanovljenih 5 prekomorskih brigad, poleg njih pa še nekatere druge specializirane prekomorske enote (kot sta 1. tankovska brigada in letalski eskadrilji). Skupno je v vseh prekomorskih enotah sodelovalo okoli 27.000 do 35.000 borcev. Žensk, imenovali so jih prekomorke, je bilo v petih prekomorskih brigadah od jeseni 1943 okoli 700, od tega dobra polovica Slovenk, s

Miroslav Novak za modernizacijo arhivov prejel Aškerčevo nagrado
Arhivsko društvo Slovenije od l. 2002 na dve leti podeljuje Aškerčevo nagrado za življenjsko delo in priznanja. Za pionirski prispevek k uvajanju informacijskih tehnologij v slovensko arhivsko dejavnost od konca osemdesetih let naprej jo je tokrat prejel izr. prof.dr. Miroslav Novak, arhivski svetnik v Pokrajinskem arhivu Maribor. Gre za enega ključnih strokovnjakov, ki so tukajšno arhivistiko pop

Ali je pitna voda v Sloveniji samoumevna?
Pogovor s hidrogeologom iz Geološkega zavoda Slovenije se začne z vprašanjem, ali je pitna voda pri nas samoumevna? Luka Serianz, doktor hidrogeoloških ved z oddelka podzemne vode in hidrogeologija, hkrati pa docent na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na primeru večletnih suš pojasnjuje njihov vpliv na podzemne vode. Te predstavljajo večji del vodonosnikov pitne vode tako v sve

Po prvi obletnici razglasitve Mednarodnega dneva jam in krasa
13. september je od leta 2025 po odločitvi Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo oziroma UNESCO Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo in večino organizacijskih in spodbujevalnih predpriprav na lansko razglasitev septembra na sedežu UNESCA v Parizu so pripravili tukajšni krasoslovci, mednarodnopravno pa Slovenija kot država članica. Srce priprav je bil seveda postojnski

70 let konserviranja in restavriranja pisne dediščine v Arhivu RS
V sredo so v Arhivu Republike Slovenije na Roški cesti v glavnem mestu odprli razstavo ob letošnji 70-letnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje. Njen naslov je »Preteklost v rokah prihodnosti«. Pogovarjali smo se z vodjo tega oddelka, Lucijo Planinc, ki je med drugim že na otvoritvi izpostavila, da so s to razstavo želeli predstaviti panoramsko pripoved stroke in sledenje njenemu

Prva celovita nacionalna klasifikacija tal v SLO
Pogovarjali smo se z dvema od treh avtorjev nove strokovne monografije , pedologoma, izr.prof.dr. Borutom Vrščajem (Fakulteta za varstvo okolja (Velenje) in prof.dr. Heleno Grčman (Biotehniška fakulteta UL). Tretji avtor je dr. Tomaž Kralj iz podjetja Agrarius. Pedološka stroka je s tem delom pripravila strokovne podlage in poenoten kategorialni aparat za klasifikacijo tal v državi, in tako pr

Zoogeografske meje Dinarskega krasa pojasnili z genomom jamskega hrošča
Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej st

Znanstvena konferenca Evropa sreča stari Egipt v Ljubljani
S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v soboto končala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin« (10. - 12.IX). Posvetili so jo diplomatu avstrijskega cesarstva in zbiral

O pozitivnem vplivu migracij znanja
Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung,

Začetek spletnega dostopa do dediščine v naših muzejih
Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta.











