Torkov kviz
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Epizode
Projekt "Slovenska glasba v 90. letih"
O projektu "Slovenska glasba v 90. letih", ki pod okriljem naših glasbenih urednic Aide Kurtović in Anje Rupel teče že četrto leto. Rdeča nit projekta so priredbe uspešnic iz omenjenega časa, ki jih pojejo poveci in pevke, rojene v 90. letih prejšnjega stoletja. Projekt se danes zvečer seli še na Prvi program Televizije Slovenija z oddajo Devetdeseta.
Filmski trak: od koluta do velikega platna
Zaporedje sličic, ki se vrtijo z določeno hitrostjo in s tem ustvarijo vtis gibanja. Tako bi lahko približno opisali filmski trak, izum s konca 19. stoletja. Zakaj je bil v obdobju nemega in zgodnjega zvočnega filma kriv za številne požare v kinematografih ter zakaj je vonj po kisu nekaj, česar si v filmskih arhivih najmanj želijo? Sogovornika: Primož Tanko, Slovenski filmski arhiv, in Nadja Šičar
Čarobna piščal in njen "visoki F"
Čarobna piščal je zadnja opera, ki jo je napisal Wolfgang Amadeus Mozart. Umrl je zgolj dva meseca po njeni premieri in nikoli ni doživel njenega uspeha. Prvi odziv publike na njeni premieri leta 1791 je bil namreč precej mlačen, kar pa se je nato spremenila. Čarobna piščal tako še danes osvaja svet in različne generacije. Sogovornik: Simon Dvoršak, profesor, ki na Akademiji za glasbo Univerze v L
Sonja Kogej Rus: "Spominske knjige so zrcalo časa"
»Moja knjiga lepo prosi, naj jo čista roka nosi,« je poved, ki je bila nekoč zapisana na prvi strani marsikatere spominske knjige. Kdaj so se te pri nas najbolj množično uporabljane in delile med sošolce, kaj so to bidermajerski spominski lističi in šatulje? Pa tudi to razkrijemo v Torkovem kvizu, da so v spominske knjige najprej pisali fantje. Sogovornica: kustosinja Sonja Kogej Rus z Oddelka za
Sadjarski muzej Tepka v Gradišču
Sadjarski muzej Tepka, ki se nahaja na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici, je manjši in mlajši muzej. Ogledi so po dogovoru in za prvi jesenski Torkov kviz so ga odprli prejšnji teden. Zato, da lahko danes vanj s Prvim vstopite tudi vi! Po muzeju nas popeljeta gospodarica kmetije Tanja Cerar in Boštjan Godec z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitu
Kljunaši - najbolj nenavadni sesalci našega planeta
Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub te
Čezoceanski parnik Rex že 82 let leži v slovenskem morju
8. septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko čezoceansko ladjo Rex. Mogočna ladja, nekaj let tudi nosilka modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu, je tako preluknjana na boku obležala v slovenskem morju. V prvih letih Jugoslavije je bila »največji rudnik železa na morju«, saj so jo velik del razrezali in pretopili. Njeni ostanki na morskem d
Fenomen prikolice Adria: "En kos kruha za vsakega Podgurca"
Zgodba o počitniški prikolici Adria je poseben industrijski, oblikovalski in uporabniški fenomen, ki je v šestih desetletjih močno zaznamoval mnoge tudi na naših tleh. Kako je majhna ideja z Dolenjske postala evropski simbol svobode? Pri čemer s tem izrazom prav nič ne pretiravamo, če govorimo o zgodbi o uspehu slovenskega izdelka. Sogovornik: Matevž Šlabnik, kustos v Tehniškem muzeju Slovenije v
7 čudes sveta: Machu Picchu, Peru
Machu Picchu v kečuanskem jeziku pomeni »stara gora«. To mesto so namreč v 15. stoletju zgradili v osrčju perujskih Andov na kar 2.430 metrih nadmorske višine. V »izgubljeno mesto Inkov« se torej odpravimo v Torkovem kvizu – še zadnji epizodi posebne poletne serije o sedmih čudesih sveta. Sogovornik: Matjaž Pirš, upokojeni turistični vodnik pri Agenciji Oskar, ki je Machu Picchu obiskal že 34-krat
7 čudes sveta: Kitajski zid, Kitajska
Od Ljubljane do Pekinga je približno 7.700 kilometrov zračne linije – tako daleč nas danes odpelje Torkov kviz. Kitajski zid je namreč naslednje od sedmih čudes sveta, ki jih sicer na Prvem v kvizu raziskujemo to poletje. Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar.
Kitajski zid se na skrajnem vzhodu ob meji Kitajske s Severno Korejo dotika Bohajskega morja, n
7 čudes sveta: kip Kristusa Odrešenika, Brazilija
Danes nadaljujemo, kjer smo prejšnji torek končali, ko smo ugotovili, da je krščanstvo končalo gladiatorske igre. S sprehodom po rimskem Koloseju smo torej opravili prejšnji torek, današnji pa nas odpelje v Rio de Janeiro pod kip Kristusa Odrešenika. Sogovornica Torkovega kviza: Fernanda Spolaor (Mauka Travels), ki se je iz Ria de Janeira pred leti preselila v Slovenijo.
7 čudes sveta: Kolosej, Italija
Gladiatorske bitke, eksotične živali, predvsem pa veličastna arhitektura, ki stoji že skoraj dve tisočletji! Rimski Kolosej je naslednji na seznamu 7 čudes sveta, ki mu danes posvetimo Torkov kviz. Ob tem pa podrobneje spoznamo njegovo podzemlje, vodovodni sistem in tudi politično vlogo. Sogovornica: lokalna turistična vodnica v Rimu Veronika Konda.
7 čudes sveta: Petra, Jordanija
Oddaja nas vodi v osrčje jordanske puščave, v dolino Wadi Musa. Osupljiva arhitektura, izklesana neposredno v rdeče skale, izjemni inženirski dosežki, s katerimi so Nabatejci ukrotili vodo sredi puščave in bogastvo, ki ga je omogočila njihova trgovina z začimbami. Torkov kviz o Petri! Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog, Katarina in Rok Hočevar.
7 čudes sveta: Tadž Mahal, Indija
Mehika, Brazilija, Peru, Jordanija, Italija, Kitajska in Indija – to so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Mehiko smo že odkljukali, naslednja na seznamu je Indija. V Agro, kjer stoji Tadž Mahal, nas odpelje Matjaž Rajh, turistični vodnik pri Agenciji Oskar. Zakaj ravno v Agri? Ker je bilo to mesto v 17. stoletju prestolnica Mogulskega imperija. Tažd Mahal so gradili 22 let, na projek
7 čudes sveta: Chichen Itza, Mehika
Brazilija, Peru, Mehika pa tudi Jordanija, Kitajska, Indija in nam najbližja Italija. To so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Na Prvem jim bomo namenili serijo Torkovih kvizov in vsak teden do konca avgusta predstavili eno. Začeli bomo s Chichen Itzajem v Mehiki, ki sta ga pred leti obiskala strastna popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar.
Za tiste, ki
Zakaj je morje modro?
Zakaj je morje modro, Soča ponekod smaragdna, manjše gorske reke oz. potočki pa včasih prosojni? Kaj vse vpliva na to, kako vidimo barvo vode? Poletni Torkov kviz išče osvežitev v rekah, jezerih in morju ter raziskuje njihove odtenke. Sogovornika z Inštituta za vode Republike Slovenije: dr. Sašo Šantl (Sektor za hidrologijo in hidravliko) in dr. Tine Bizjak (Sektor za kakovost voda, vodooskrbo, od
Izbrana kava: Od semena do skodelice (4. del: skladiščenje zelene kave, cena)
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o
Izbrana kava: Od semena do skodelice (3. del: selekcija, fermentacija, sušenje)
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o
Izbrana kava: Od semena do skodelice (2. del: obiranje kavnih češenj)
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o
Izbrana kava: Od semena do skodelice (1. del: semena, mlade rastline)
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o
50 let Trboveljskega dimnika: gradili so ga hitro, tudi do 3 metre v višino na dan
Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik
Ne le čevlji, tudi izvijač je obvezni pripomoček plesalca stepa
»Džez je ljubezen, step je družina,« občutek pripadnosti mednarodni skupnosti stepa povzame Jadran Živković, predsednik Plesne zveze Slovenije in pionir poučevanja stepa pri nas. Plesni čevlji imajo na prstih in petah kovinske ploščice, ki ob udarcu z nogo ob tla proizvajajo značilen zvok. Svetovni Guinnessov rekorder v eni sekundi lahko ob tla udari kar 38-krat. Ob svetovnem dnevu stepa je Torkov
»Klop je nevarnejši kot medved«
Klopi so členonožci, ki spadajo med pajkovce, v skupino pršic, še točneje med parazitske pršice. V Sloveniji jih imamo 16 različnih vrst, najbolj poznan nam je gozdni klop. Že več desetletij se z njimi ukvarja dr. Tomi Trilar, biolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam bo to žival, ki se ji sicer ne želimo preveč približati, pomagal bolje spoznati v Torkovem kvizu.
Strunjanska artičoka
Strunjanska artičoka je tudi na pogled drugačna od tistih velikih, okroglih artičok, ki jih najdemo v trgovinah. Je manjša, nekoliko bolj podolgovata in ima značilno vijoličaste konice (mesnatih) listov. Artičoke v Strunjanu dozorevajo prav zdaj – maj je torej njihov mesec in hkrati odlična priložnost, da o strunjanskih artičokah več povemo v Torkovem kvizu!
Sogovornika: pridelovalec artičok Gia
Človeštvo milo pozna že skoraj 5.000 let
Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.
“Skoraj ni slovenskega kraja brez svoje godbe”
Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira
Projekt Slovenska kvačkarska dediščina
Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.
Podvodna arheologija
Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Močvirski tulipan, močvirska logarica, piršek ali žerjavček
Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
30 let filma Trainspotting
Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.
Angkor Wat v Kambodži, največji verski kompleks na svetu
Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi up
"Večino življenja kačji pastirji preživijo kot ličinke v vodi"
Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zb
10. marec: Kdo je danes mučenik?
10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
30 let predelave slovenske ovčje volne
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
Gen OR6A2 vpliva na zaznavanje "milnatega" okusa koriandra
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzor
Tine Venko: "V Cerknem se začne čas šteti po pustu"
V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.
Kako čutimo hitrost na hitrem vlaku in letalu?
Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerz
Vodnikova domačija "na Jami"
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na
Helij, od središča Zemlje do medzvednega prostora
Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizki
V zlatih časih so jih natisnili več kot 400.000, potem so postali podstavek za ekran
Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, konce
Dolžina krila, višina pet, nakupovanje moških spodnjic - netradicionalni ekonomski kazalniki
Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer to
Merino volna – najbolj fina vrsta ovčje volne
Kakšna je merino volna in kakšna je razlika grobe volne z merino volno? To nas je med drugim zanimalo v Torkovem kvizu, pa tudi to, ali bi pri nas lahko gojili merino ovce za volno. Najbolj znana tovrstna volna sicer prihaja iz Avstralije in Nove Zelandije. Sogovornici: izr. prof. dr. Marija Gorjanc s Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Zakaj je rdeča preproga rdeča?
Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rd
Je zvezda repatica komet, meteorit, supernova?
V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Preverimo v Torkovem kvizu s pomočjo prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astr
Umetni sneg lahko izdelamo, ko je temperatura zraka 0 °C ali manj
Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.
Nogavice so nekoč veljale za stvar prestiža
Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše
Zakaj muskelfiber bolj boli drugi dan?
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
40 let od izida Dekline zgodbe
Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedl
Meja med grozdnim sokom in moštom je 1 volumski odstotek alkohola
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Meduze nimajo možganov, imajo pa oči in čutila
Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.
Tudi zvočnik je lahko mikrofon
Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Podočnjaki se lahko kažejo kot temni krogi, otekline, blazinice
»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!
Nekdanji blišč pasaže Nebotičnik
Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o "prvi ljubljanski pasaži", ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktor
V trendu so daljše, resne stripovske zgodbe
Jutri svoja vrata odpira 12. Tinta - festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se potopimo v sveti stripa za odrasle. Oziroma v risbe, ki se gibljejo med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritiek ali angažmaja. Sogovornika: soorganizatorja festivala Tanja Skale (urednica revije Stripburger) in Izar Lunaček (stripar in filozof).
180 let vipavskih sarkogafov
Več kot 4.000 let sta stara sarkofaga, ki sta iz Gize v Vipavo pripotovala pred 180 leti. Ravno letos torej obeležujemo to okroglo obletnico, ob kateri je nastala tudi razstava z naslovom "180 let od večnosti", ki so jo pripravili vipavski dijaki. Več o sarkofagih in Antonu Lavrinu, ki ju je dal pripeljati v Vipavo, v Torkovem kvizu pove Matejka Fajdiga, prof. za umetnostno zgodovino in knjižničar
Stanko Bloudek, konstruktor prvih domačih kotalk
23. september je pri nas od leta 2020 Dan slovenskega športa, zato je današnji torek zagotovo nadvse primeren tudi za to, da kakšnega od športov pobliže spoznamo. O kotalkanju več z Blanko Kante, trenerko umetnostnega kotalkanja in predsednico Kotalkarskega kluba Tivoli Ljubljana.
Kako velika je v resnici Afrika?
Z afriške celine prihaja poziv k oblikovanju sodobnejšega zemljevida sveta, ki bi Afriko upodabljal v pravi velikosti. Na projekciji, ki trenutno oblikuje naš pogled na svet je namreč velikost tega kontinenta popačena. Več izr. prof. Blaž Repe, dr. geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Biofluorescenca na gozdnih poteh
Luminiscenca je "oddajanje svetlobe, ki ne nastane zaradi toplote, ampak drugih (kemičnih in fizikalnih) procesov," razlaga sogovornica Nataša Harish, ki je po poklicu farmacevtska tehnologinja, po duši pa ljubiteljica in raziskovalka gob. Ukvarja se s tremi vrstami luminiscenc, in sicer z bioluminiscenco, kemiluminiscenco in biofluorescenco. V Torkovem kvizu več o njeni podjetniški ideji, ki teme
Območje videonadzora!
Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala.
Letenje z balonom zahteva veliko znanja
26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na pli
Psi zavohajo žličko sladkorja v olimpijskem bazenu
Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem
Imena vetrov na Jadranu so posebnost
»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.
Kavarna Evropa je bila kavarna dunajskega tipa
V naslednjih minutah bo zadišalo po kavi. Po prav posebni kavi! Tisti kavi, ki so jo nekoč uglajeni natakarji postregli meščanski klienteli v kavarni Evropa. Torkov kviz se namreč seli na križišče Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani, kjer je pred več kot 150 leti svoja vrata odprla ta znamenita kavarna. Sogovornik: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhi
Trajno ondulacijo (oz. trajno) poznamo skoraj 120 let
"Trajna" je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal:
"To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini pos
Vodovodni stolp, prepoznavna točka Kranja
Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.
Planinske poti vodijo na skoraj vsako slovensko vzpetino
Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda gled
Jadranska magistrala, nekoč ponos Jugoslavije
Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petro
Trafika - Muzej za enega v Mariboru
Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in "obertrafikant" Trafike - Muzeja za enega.
Indeksi: Kako kakovostno je življenje v Sloveniji?
Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno
"Prvih 40" let Radia Si
Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.
70 let Plečnikove prenove Križank
Križanke so dobile svoje ime po »križnikih«, ki so bili nemški viteški red. Gradnja njihovega samostana se je domnevno začela že leta 1228. Skoraj 800 let zgodovine ima torej ta kompleks! V Torkovem kvizu pa pod drobnogled vzamemo zadnjih 70 let, ko so Križanke s Plečnikovo prenovo dobile podobo kot jo poznamo danes. Sogovornica: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.
30 let Malih sivih celic
30 let, 752 oddaj, 24.000 vprašanj in več kot 3.200 tekmovalcev! Oddaja Male sive celice je skupnost. Oz. pravzaprav kar »gibanje«, pravi urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar. O konceptu in zakulisju Malih sivih celic več v današnjem Torkovem kvizu z aktualnima voditeljema Jušem Milčinskim in Rokom Škrlepom.
Lovljenje sira po Cooperjevem hribu
Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Jagode so bile v antičnem Rimu simbol Venere
Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Kje je tibetanski pančenlama?
Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti
Kako si sledijo čini v vojski?
9. maja praznujemo in obeležujemo dan Evrope in se spominjamo Schumanove deklaracije iz leta 1950, s katero so bili postavljeni temelji evropskega sodelovanja. Ta datum pa je letos poseben tudi zato, ker obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Ob tem pomembnem mejniku in obletnici, smo zato pred mikrofon povabili načelnika oddelka za odnose z javnostmi v kabinetu načelnika generalštaba
Ples ni samo oder, je vse okoli njega.
Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskoval
Gozdna učna pot: Pot velikank
Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot g
Prvi je bil v Ljubljani asfaltiran Zmajski most
Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zaka
Samorog, mitološko bitje s čarobnim rogom
9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.
