Zelena luč
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja, ki raziskuje, kako se premika naš svet, kam smo namenjeni in kdo je za krmilom. Z domačimi in tujimi gosti analizira aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda. Vključuje reportaže s terena in pogovore s strokovnjaki ter išče vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.
Epizode
Kolesarska pot Trans Dinarica in priložnosti v kolesarskem turizmu
Si predstavljate kolesarsko pot, ki vodi skozi osem držav, razdeljena je na 90 etap in dolga kar 5500 kilometrov? Slovenska ekipa, ki je zasnovala Trans Dinarico, si jo je ne le zamislila, ampak tudi uresničila. Pot zdaj privablja na tisoče kolesarjev, hkrati pa pomeni tudi odlično priložnost za razvoj kolesarskega turizma v krajih, skozi katere vodi. Spoznali bomo te priložnosti med vožnjo po eta
Razbijamo mite: Koliko lahko kolesarjenje zmanjša ogljični odtis prometa
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat podrobneje pogledamo mit, ki se nanaša na vsakodnevno kolesarjenje v službo in šolo ter na zmanjševanje ogljičnega odtisa prometa. Mit se glasi takole:
“Vsakodnev
Razbijamo mite: Pri začasnih prostorskih ureditvah morajo sodelovati tudi prebivalci
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole:
Razbijamo mite: Omejitve hitrosti bolj kot na čas vožnje vplivajo na varnost
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo.
Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole:
“Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še
Razbijamo mite: Zelenice proti tlakovanim površinam
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit:
“Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tla
Razbijamo mite: Električni avtomobili bodo rešili težave s prometom v mestih
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Najprej na vrsto pride mit, povezan z avtomobili:
"Električni avtomobili bodo rešili težave, ki jih mestom povzroča avtomobilski promet."
Pa jih bodo res?
Gosti:
-
Montpellier: Mesto, kjer je javni promet brezplačen
Montpellier je poleg Luksemburga največje urbano središče v Evropski uniji, kjer je javni promet za lokalne prebivalce povsem brezplačen. Kako jim je v mestu, na širšem območju katerega živi pol milijona prebivalcev, v nekaj letih uspelo vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem? Kako potekajo investicije in širitve omrežja? In zakaj morajo turisti ter obiskovalci iz drugih delov Francije z
Več avtocest ne pomeni manj zastojev
Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodi
Digitalni promet prihodnosti v Talinu
V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storite
Urbanist Carlos Moreno pariške četrti spreminja v 15-minutna mesta
Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gleda
Pariz je doživel dramatično prometno preobrazbo v rekordnem času
V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto. Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš
Najboljši pomočnik slepim in slabovidnim na poti še vedno ostaja človek
Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojn
Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost
Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost elekt
David Sim pojasni, kako mesto lahko postane mehko
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj me
Na obisku pri legendarnem danskem urbanistu Janu Gehlu
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, n
København pokaže, kako ustvariti dobro kolesarsko okolje
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez
Novi slovenski aplikaciji za boljšo in cenejšo mobilnost
Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu
Vojne se danes bijejo za nadzor nad oskrbovalnimi verigami
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih ve
Igrive aktivistične intervencije za resnične spremembe v mestu
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna orga
Volivci želijo pogovor o prometu, stranke pa ga odrivajo vstran
V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema?
Kako bi lahko barcelonske ideje uporabili tudi v slovenskih krajih
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mes
Barcelona - mesto, v katerem je pešec car
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka”
V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletj
Kako (ne)varne so kolesarske steze v slovenskih mestih
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo
Kako so v Dolomitih uspeli povsem preoblikovati promet
Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažan
Avtomobilske baterije povzročajo opustošenje na globalnem jugu
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer
Prometne igrice igrajo se z nami, zakaj se jih ne bi igrali še sami
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in
Ogledalo razvoja slovenskega prometa v zadnjih 20 letih
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni
Zelene površine v mestih niso strošek, ampak dobra naložba
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto z
Novi direktor LPP-ja napoveduje velike spremembe
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za druga
Tom Rye - pogled na slovenski prometni sistem skozi oči tujega raziskovalca
Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živ
Kam so podnebne politike zaplule v letu 2025
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo o
Obiranje sadja, košnja, obrezovanje: ko roboti zapeljejo v vinograde
Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slove
Vozniki avtobusov zaradi slabih delovnih pogojev razmišljajo o stavki
Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z
Svetovno znana načrtovalka prometa prof. Susan Handy
Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Za
Umetna inteligenca spreminja procese v logistiki
Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji p
Nogometni centrizem ali kako ženske odrinemo na rob javnih prostorov
Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški,
Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje
Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak odda
Prilagajanje infrastrukture gibalno oviranim je koristno za vse
Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrt
Imamo še pravico popravljati avtomobile?
Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do pop
Kako mobilnost vključevati v stanovanjsko politiko
Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj
Ali potrebujemo obvezno registracijo e-skirojev?
Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjs
Tudi staranje in prekomerna teža sta pomembna za načrtovanje mobilnosti
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnj
V Sloveniji je nastalo Društvo potnikov
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnj
brezavta.si - kako zbrati vse podatke o javnem prometu na enem mestu
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnj
Potopis: Teden dni premikanja le s slovenskim javnim prometom
Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.“Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan p
Nova sezona: Iskanje poti proti boljšemu prometnemu sistemu
Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnj
Lekcije prve sezone oddaje: križišča in stranpoti moderne mobilnosti
Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere s
Kako se izogniti stanju v kolonah med počitnicami
V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno
Ljudem moramo omogočiti izbiro - to je dolgoročna vizija
Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi pr
Koliko ljudi si v resnici ne more privoščiti mobilnosti
Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči
Glasna opozorila na težave s hrupom
Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prome
Kako je Kitajski uspelo v rekordnem času doseči prometni preboj
Kitajska ima kar tri četrtine hitrih vlakov na svetu, gradijo na tisoče kilometrov avtocest, rastoča mesta so prepredena z javnim potniškim prometom, milijoni javnih koles se vozijo po urejeni infrastrukturi, stotine tovarn proizvaja rekordno število električnih avtomobilov. Še pred dvema desetletjema je bila taka podoba današnje gospodarske velesile nepredstavljiva. Kolega Maj Valerij se je v Pek
Chris Bruntlett, kanadski mislec sodobne mobilnosti
V Kanadi sta z ženo prodala avtomobil in ugotovila, da je življenje brez avta ne le znosno, ampak zanju bolj izpopolnjujoče. Mnogi jima niso verjeli, da je v ameriškem prometnem sistemu to sploh mogoče. Postala sta zagovornika kolesarjenja in se nato z družino preselila v Delft na Nizozemskem, kjer se jima je, kot pravi Chris Bruntlett, odprl nov svet. V Zeleni luči se pogovorimo o njegovih izkuš
Kako je pandemija spremenila naše dojemanje prometa
Mesta se ves čas spreminjajo, njihova dinamika se odraža na življenjskih okoljih in prometnih sistemih. Največjo in najhitrejšo preobrazbo pa so mesta po vsem svetu doživela skoraj hkrati - pred petimi leti, v času izbruha pandemije covida-19. Prazne vpadnice, nedelujoč javni promet, pa tudi nove kolesarske steze in parki … Prizorov se vsi še dobro spominjamo, a kakšne lekcije smo odnesli od časa
Majhni triki, ki lahko izboljšajo izkušnjo potovanja z javnim prometom
Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo de
Zagon za kolesarjenje v službo
Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še
Ljudje morajo čutiti, da bodo s spremembami v prometu nekaj pridobili
Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nam
(Iz)rabljeni evropski avtomobili končajo v Afriki
V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba
Avtomobilske baterije lahko dobijo še drugo življenje
Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življe
Gneča v vesolju
Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabl
Koraki do popustov za zdrav način premikanja
Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. M
Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zele
Spreminjanje logike in logistike tovornega prometa
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem
Skriti stroški bencina in dizla, ki jih plačuje družba
Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo,
Reportaža: Delovanje prometa v kitajskih megamestih
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarj
Brez sprememb v prometu bo vse več ljudi prevozno revnih
Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zeleneg
Promet niso le ceste - o načrtovanju moramo razmišljati drugače
V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravi
Slovensko znanje: Kolo, ki opozori na onesnaženost zraka
V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec t
S starim električnim avtom na drug konec sveta - brez denarja
Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bil
Zgodbice z javnega prometa
Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.Gostje in poslušalci so prispevali svoje zgodbe, nekaj smo jih zbrali in jih lahko slišite v praznični inačici oddaje.
Kaj pa se je zgodilo vam? Sporočite na jan.grilc@rtvslo.si.
Potrebujemo konkreten načrt za reševanje krize avtomobilske industrije
Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov.
Naselja moramo razvijati skladno s prometnimi koridorji
Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificira
Kakšne spremembe v javni promet so prinesli novi vozni redi
V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sp
V mestu vsako drevo šteje
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zeleni
Je litij še surovina prihodnosti?
Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato
COP29: Izpusti v transportnem sektorju so se neverjetno povečali
O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je
Kaj je "bio" pri biogorivih?
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje p
Prilagajanje elektroenergetskega omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti
Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štir
Na kakšen način spreminjati mobilnost v mestu
Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat ob
Kolesarji prostovoljci rišejo zemljevid onesnaženosti zraka v Ljubljani
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baz
