Portal v vesolje
Podkast Portal v vesolje je namenjen vsem, ki vesolje raje kot z očmi raziskujejo z ušesi. Vsake dva tedna govori o novostih v vesolju, od eksplodirajočih zvezd do nevarnih asteroidov. Omenja tudi astronomske dogodke doma in v tujini. Je projekt spletne strani Portal v vesolje, ki ga je pod svoje okrilje vzel Zavod Cosmolab.
Epizode
24 - Teja, olive in prebojna (?) odkritja
Planetarni geologi so ugotovili, od kje je prišla Teia, planetoid Marsove velikosti, ki je kmalu po nastanku Osončja treščil v mlado Zemljo. Znanstveniki so pokazali, da je eksplozija zvezde prej podobna olivi kot frnikoli. V vesolje je bil izstreljen satelit Sentinel 6B, ki bo natančno meril višino gladine morij in oceanov. Poznamo že štirideset tisoč Zemlji bližnjih asteroidov. Zaključimo z dvem
23 - Ko se svetloba premakne k rdeči
Tokrat se bomo premikali v rdeče. V prvem delu oddaje si bomo pogledali rdeči premik, zanimiv pojav, ki astronomom med drugim pomaga meriti hitrosti zvezd, mase zvezd in razdalje do oddaljenih galaksij. Nekoliko bolj tehnična tema, ki razkrije, kako je rezultat meritev odvisen od opazovalca. V drugem delu pa še nekaj novic. Videli smo, kaj se zgodi ob trku letala in majhnega balona. Raziskovalci s
22 - Merjenje razdalj v vesolju
Razdalje do astronomskih objektov so bisteni podatek, ki ga potrebujemo pri študiju vesolja. Merjenje razdalj do asteroidov in planetov, zvezd in galaksij je vse prej kot enostavno in astronomi se že stoletja trudijo iznajti primerne merske metode, pri čemer morajo biti zelo inovativni. V prvem delu podkasta bomo zato govorili o merjenju razdalj v vesolju. Nato sledijo tri kratke novice. Raziskova
21 - Kraterji, asteroidi in eksoplaneti
Asteroidi krojijo razvoj Zemljinega površja vse od njenega nastanka. Morda so bili asteroidi ključni za nastanek življenja na Zemlji. A sledove vseh teh asteroidov je na Zemlji zelo težko najti. Zato je vsako odkritje kraterja, še posebej starega, toliko bolj pomembno. Govorili bomo o odkritju sledov kraterja v Avstraliji, ki naj bi nastal pri trku asteroida pred 3.5 milijardi let. Nato bomo omeni
20 - Hitri rentgenski tranzienti z Andrejo Gomboc
Prva oddaja nove sezone prinaša pogovor s profesorico Andrejo Gomboc iz Univerze v Novi Gorici o hitrih rentgenskih tranzientih. Andreja je sodelovala pri raziskavi, s katero smo naredili pomemben korak k razumevanju teh pojavov. Za nami je pestro poletje z veliko zanimivimi novicami iz vesoljskega sveta. V podkastu na kratko omenim medzvezdni komet 3I/ATLAS, odkritje najmasivnejše znane črne lukn
19 - Marsovi vulkani, navdušujoč nov observatorij
Mars je poleg Zemlje najbolj obiskan planet v Osončju in včasih se zdi, da na njegovem površju ne moremo odkriti nič več novega. A vedno znova se na njem najde kaj nepričakovanega. Tokrat bomo spregovorili o novoodkritem vulkanu. Dolgo smo čakali na Observatorij Vera C Rubin, grozno ambiciozen projekt, ki naj bi prinesel revolucijo v raziskovanju vesolja. No, videli smo prve slike testnih opazovan
18 - Andromeda, Sončeva pola in luknjanje atmosfere
Galaksija Andromeda je na poti proti nam in le vprašanje časa je, kdaj bo trčila z našo galaksijo. Izkaže se, da je na to vprašanje težje odgovoriti, kot smo mislili do sedaj. Plovilo Solar Orbiter se počasi odmika od ekliptične ravnine. Te dni nam je plovilo postreglo s prvimi posnetki Sončevih polov. Rakete škodijo ozonski plasti, ki nas ščiti pred UV svetlobo s Sonca. Ampak, kako škodljive so p
17 - Nov pritlikavi planet, raztrganja zvezd
Odkritja pritlikavih planetov so prava redkost. Tiste, ki so nam relativno blizu, smo že vse odkrili. Tisti v bolj oddaljenih delih Osočnja pa so tako temni, da jih težko najdemo. Novoodkriti pritlikavi planet s čudno orbito je pokazal, da Osončja onkrat Neptunove orbite še zdaleč ne poznamo dobro. Uroš Fink, mojster astro-pokrajinske fotografije, se je zopet izkazal na tekmovanju za najboljšo fot
16 - O Humboldtu, iznajditelju narave
V primerjavi z velikostjo vesolja je Zemlja praktično zanemarljiva. A vendar je še ne poznamo dovolj dobro. Kako so ekosistemi na planetu povezani in na kaj so občutljivi? Kako človekova dejavnost vpliva na ekosisteme in na podnebje? Dandanes imamo za iskanje odgovorov na takšna in podobna vprašanja na voljo četo satelitov. A vedno ni bilo tako. V tokratni epizodi si bomo pogledali, kako so naravo
15 - Vesoljski arašid, (ne)odkritje življenja na eksoplanetu
Nasina sonda Lucy je na poti k asteroidom, ki spremljajo Jupiter. Na dolgem potovanju pa ni povsem osamljena. Ravno te dni je potovala mimo asteroida Donaldjohnson in nam razkrila njegovo nenavadno obliko. Na južnem nebu se medtem dogaja prava drama. Galaksija Veliki Magellanov oblak je na dobri poti, da na kosce raztrga manjšo galaksijo Mali Magellanov oblak. Spet je odmevala novica o odkritju sl
14 - Smrt z neba, suha Luna
Kar izgleda kot nedolžen zvezdni trojček, bi lahko v prihodnosti predstavljalo nevarnost življenju na Zemlji. V tem vesoljskem trilerju se znajdejo izbruhi sevanja gama, spirale in izumrtja. Kitajski raziskovalci so odkrili, da je oddaljena stran Lune bolj suha od bližnje strani lune, kar glede na modele ni nepričakovano. In še o novi najbolj natančni meritvi Uranovega dneva.V podkastu smo uporabi
13 - Keplerjevi eksoplaneti, Neptunove aurore
Satelit Kepler je med leti 2009 in 2018 lovil eksoplanete - in jih tudi ogromno našel. Izjemno uspešna misija je poskrbela za pravo malo revolucijo v razumevanju eksoplanetov in njihovih gostujočih zvezd, zato ji bomo danes posvetili dobršen del epizode. Govorili bomo tudi o prvi detekciji aurore na Neptunu. Na koncu se bomo dotaknili Sonca, ki te dni pozornost lovi na različne načine.Povezava do
12 - Mini galaksija, (pre)več Saturnovih lun
Astronomi so našli že 35. satelitsko galaksijo sestrske galaksije Andromeda. Ta galaksija je izredno majhna in po sedanjem razumevanju razvoja galaksij ne bi smela obstajati. Ampak kdo smo mi, da bi naravi govorili, kaj lahko in kaj ne? Saturn je čez noč dobil 128 novih lun. No, lune so bile že dolgo časa tam, le da so jih astronomi odkrili šele pred kratkim. Toplogredni plini bi lahko v prihodnos
11 - Slovo satelita Gaia
Satelit Gaia se po več kot desetih letih opazovanja vesolja poslavlja. Raziskovalci kar ne morejo prehvaliti satelita in njegovega izjemnega prispevka k znanosti. Dvojne zvezde, eksoplaneti, črne luknje, asteroidi, kvazarji - skorajda ni področja astrofizike, kjer ne bi Gaia v zadnjih letih pustila svoj pečat. Poseben dogodek zahteva posebno oddajo. O uspešni misiji se bomo pogovarjali z gostjama
10 - Halo Zemljani, umazana zrcala in gradniki življenja
Tako kot zrcala v naših kopalnicah se tudi zrcala na teleskopih umažejo. Čiščenje slednjih je nekoliko bolj zahtevno od tega, kar počnemo doma. Predstavljate si, da imate osemmetrsko zrcalo. Ali pa 798 zrcal, ki morajo biti ves čas čista kot solza! V tej epizode nekaj malega o čiščenju zrcal teleskopov. In tudi o tem, na kakšni razdalji bi vesoljci še lahko detektirali človeško civilizacijo. Zaklj
09 - Nevarni asteroidi, usode planetov
Zemlji se približuje potencialno nevaren asteroid. Ali nas bo zadel ali ne? Verjetno ne, ampak vseeno velja biti previden. Pogledali si bomo različne usode planetov. V večini primerov gre za kataklizmnične scenarije, ki se jim bo Zemlja izognila. V večini primerov, a ne vseh. Ob robantenju novega Ameriškega vodstva razmišljamo, kaj se bo dogajalo v z vesoljem povezani znanosti v Ameriki in Evropi.
08 - Obisk Merkurja, skrivnostne male rdeče pike
Merkur je najmanjši planet v Osončju, a je vseeno igral kar pomembno vlogo v zgodovini znanosti. Te dni ga je obšlo evropsko plovilo BepiColombo, zato ga bomo počastili v našem podkastu. Beseda bo tekla tudi o majhnih rdečih pikah, ki v resnici niti niso tako majhne. Paničarji so zaradi teh pred nekaj leti odkritih galaksij trenutne modele vesolja že metali v koš, a izgleda, da so bile bojazni pre
07 - Poljub Sonca, lifting Lune
Nihče pri zdravi pameti si ne bi želel biti preblizu Soncu. Razen znanstvenikov, ki proučujejo Sonce. Ti navdušeno spremljajo vesoljsko sondo Parker, ki se je na božični večer Soncu približala bližje, kot katerokoli drugo plovilo v zgodovini. Nekoliko bližje nam je Luna. Nova raziskava pravi, da nam Luna kaže mlajši obraz, kakršnega ima v resnici. Izkaže se, da lunarni lifting vključuje apokalipti
06 - Vesoljska karantena, ples črnih lukenj
Obstaja poklic vesoljskega varuha. To je nekdo, ki skrbi, da na Zemljo ne prinesemo biološko nevarnega vzorca iz vesolja. Po drugi strani pa razmišlja tudi, kako preprečiti, da mi ne svinjamo drugih svetov. Beseda bo torej tekla o vesoljski karanteni. Na hitro se bomo ustavili na Antarktiki, kjer se podnebne spremembe odražajo na različne načine. Med drugim so pogoji vedno boljši za rast mahu. Zak
05 - Halo vesoljci, dvojna Betelgeza in Orbital
Betelgeza je ena najbolj znanih zvezd na nebu, a vendar se zdi, da je sploh ne poznamo. Znanstveniki so pravkar prišli na idejo, da ima zvezda sestro dvojčico. Koliko resnice je v tem? Minilo je 50 let odkar je človeštvo z največjim radijskim teleskopom na svetu poklicalo vesoljce. Odgovor še čakamo. In še o knjigi Orbital pisateljice Samanthe Harvey, ki je dobila nagrado Booker za najboljši roman
04 - Dysonova sfera, tekma za prgišče Marsa
Kako najti tehnološko izjemno napredne vesoljske civilizacije? S pomočjo infrardeče svetlobe. Vsaj tako je trdil Freeman Dyson, po katerem je poimenova Dysonova sfera, velikanska hipotetična struktura, s katero energije željni hipotetični vesoljci lovijo nehipotetično zvezdno svetlobo. Govorili bomo tudi o napovedi Kitajske, da želi že leta 2028 z novo misijo iti iskat vzorec Marsovega površja in
03 - Falirane zvezde, meteoritski rodovnik
Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Meteoriti so že od pradavnine del človeštva, a šele prejšnji teden smo izvedeli, od kje večina izmed njih prihaja. Zanimivo odkritje, ki bi navdušilo samega Tutankamona. Govorili bomo tudi o rjavih pritlikavkah, objektih, ki niso niti planeti niti zvezde. Rjave pritlikavke so praktično povsod, a se izjemno do
02 - Žleht Sonce, izobilje eksoplanetov
Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. Kot kaže, so eksoplaneti povsod, tudi na našem vesoljskem pragu. Tokrat o novoodkritem eksoplanetu Barnard b. Sonce je zadnje čase zelo aktivno. Kaj pa v preteklosti? Govorili bomo o nekaterih zanimivih bliščih iz bližnje in daljne preteklosti. V preteklih dveh tednih se je veliko dogajalo na področju razisko
01 - Zemljini obroči, kozmična plesen
Podkast Portala v vesolje - za tiste, ki vesolje namesto z očmi raje raziskujete z ušesi. V prvi epizodi bomo govorili o štirih temah. Pravijo, da bi Zemlja v preteklosti lahko imela obroče. Kako so znanstveniki prišli na to idejo? Na Jupitrovi luni Io je nov vulkan - nič posebnega, a zato nič manj vznemirljivo. Starlinkovi sateliti še vedno mešajo štrene astronomom. In ja, plesen na Zemlji se da
