Med štirimi stenami
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Epizode
Matija Bregar o življenju s slepoto in presajeno ledvico
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težko vključeval v
Izguba, ki je ves čas prisotna...
Življenje žal prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo.
Ana Kamenik: Dobrodošli v življenje ravnateljeve hčere
Zgodba o ravnatelju, katerega intimni posnetki so krožili po spletu in v rumenih medijih, je za seboj pustila smrtno žrtev in nekaj preživelih bližnjih. Med njimi je tudi najstnica, 16-letnica, najranljivejša bližnja, ki se je dolgo čutila kriva za smrt svojega očeta. Po desetih letih se je znova ozrla nazaj in premislila svojo pot od takrat do danes in v čevljih odrasle ženske nam bo povedala, ka
Katarina Veselko: O materinski izgorelosti
Živimo v času epidemije izgorelosti. Raziskave kažejo, da simptome fizične in psihične izčrpanosti veliko pogostje kot moški doživljajo ženske, saj poleg redne službe še vedno opravijo nesorazmerno več neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za družino. O tem kako si pomagati, kako postavljati meje in kako graditi odnose enakosti je v tokratni oddaji spregovorila Katarina Veselko, psihologinja, c
Nasilje nad invalidi
Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja,
O jezi s psihoterapevtskim parom Mrgole
Naša življenja zaznamujejo različna čustvena stanja. Eno izmed teh je jeza. Jezi nas lahko zelo veliko stvari: od odnosov do ljudi, s katerimi težko krmarimo skozi vsakdanjik, ampak moramo, do novic, družbene klime in dejstva, da nekaj ne gre po naših načrtih. Jeza ni le razdiralen, negativen odziv na dogajanje, je zapisano v knjigi psihoterapevtskega para Leonide in Alberta Mrgoleta z naslovom Z
"Kdo smo, ko ne živimo več za druge?"
Kako živite? Kdo ste? Kolikokrat rečete "da", čeprav čutite "ne"? Knjiga "Od pridnosti k pristnosti" ima podnaslov Kdo smo, ko ne živimo več za druge?. Avtorica dr. Saša Krajnc, coachinja, psihoterapevtka in predavateljica, prepleta osebno zgodbo in strokovne nasvete, izvemo, da se omejujočih prepričanj in vzorcev lahko osvobodimo, da bo naše življenje – zares naše. Da bomo polno zadihali in se ne
Katja Pančur: Oba z bratom sva kazala vse znake spolne zlorabe
V oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo Katje Pančur, ki je do 8. leta starosti skupaj z mamo in sestro živela na ulicah Sankt Peterburga in pri 12 letih prišla v Slovenijo kot posvojenka budističnega lame Shenpena Rinpocheja. Pot iz sirotišnice v naročje rešitelja – pedofila bo opisala v pogovoru s Cirilo Štuber.
Peter Robnik: Mladi invalidi morajo biti aktivni in družbeno koristni.
Nekdanji predsednik Društva paraplegikov Gorenjske Peter Robnik, prostovoljec in predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije, je pred 40 leti kot sopotnik v vozilu doživel hudo prometno nesrečo. Utrpel je poškodbo hrbtenjače, posledice poškodbe pa so bile tako hude, da je ostal na invalidskem vozičku. O svoji življenjski poti in o tem, zakaj si že vse življenje prizadeva, da bi se mladi para
Pljučna hipertenzija ni le diagnoza
Za bolnike pljučna hipertenzija, bolezen pljuč in srca, ni le diagnoza, pač pa bolezen, ki poseže v vsakdanje stvari, ki se zdijo povsem samoumevne: hojo, igro z otroki, kolesarjenje, potovanja. Poznamo več vrst pljučne hipertenzije, ki se med seboj razlikujejo predvsem po vzroku nastanka, zgodnje prepoznavanje bolezni pa je ključno. V tokratni oddaji bomo z gostjami predstavili bolezen in izkušnj
Kako z otroki govoriti o spolnosti?
Kako bi otroku odgovorili na vprašanje, kako nastane dojenček? Bi se razlage lotili ob pomoči čebelic in štorkelj ali bi mu poskusili čim bolj realno razložiti biološko stran nastanka novega življenja? V svetu, kjer sta golota in spolnost vsakdanji del medijske ponudbe, marsikdo še vedno težko spregovori o spolnosti, intimi, spolnih organih. Toda to, da s svojimi potomci govorimo o teh temah, je p
Klara Klančnik: Glasba se zapiše v telo, v celice
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na
Maks Matej Cuzak: Skupna točka medicine in maratona - disciplina in vztrajnost
"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako
Lina Akif: »Kot temnopolt otrok sem se vsakodnevno soočala z nasiljem«
Povsod po svetu – in Slovenija pri tem ni nobena izjema – zaznavamo porast nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja nad temnopoltimi osebami, osebami arabskega rodu, nad migranti, Romi pa tudi drugimi manjšinami in marginaliziranimi družbenimi skupinami. Da sta rasizem in diskriminacija zaradi osebnih okoliščin kljub zakonski prepovedi v naši družbi še kako prisotna, opozarja tokratna gostja odda
"Življenje v tej deželi ima povsem drugačno vrednost"
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambij
Dejan Čegovnik: Disleksija ni slabost, je posebnost
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih
Matija Bregar o življenju s slepoto in presajeno ledvico
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vk
Zlorabe patra Rupnika: Tišina, ki kriči v božja ušesa
V petek in nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu. Govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dog
Ana Kordeš: Kako živeti in preživeti po tragični izgubi?
Življenje, žal, prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in tudi celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo. O žalovanju obstaja veliko mitov in tudi nerazumevanja. Čeprav morda dobronamerni, so odzivi lahko zelo napačni, pravi Ana Kordeš, ki izgubo doživlja prek osebne zgodbe. Kako in kje najti ute
Ko čustvene in vedenjske motnje in težave otrok in mladostnikov zaznamujejo vsakdan družin
V oddaji se bomo posvetili temam, ki zaznamujejo in oblikujejo nekatere družine. Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami potrebujejo zgodnjo obravnavo in pravočasno prepoznavanje težav. Kako pristopiti do takih otrok in celotne družine? Ena takih ustanov , ki nudi pomoč, je Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi motnjami. Pomoč st
Sanja Smukavec: "Ko imaš otroke, pozabiš nase"
Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s k
Barbara Cerkovnik: Moja maska se je začela počasi topiti
V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami bomo prisluhnili osebni zgodbi Barbare Cerkovnik. Spregovorila bo o svoji izkušnji z odvisnostjo od alkohola, o trenutkih, ko je pila na skrivaj, ter o poti, na kateri je našla moč za spremembo navad in življenja. Zdravila se je večkrat - na Poljanskem nasipu in v Idriji. Svojo pretresljivo izpoved je zapisala v knjigi Vino, piješ mi življenje.
Robert Tekavec: Podpiram omejitev dostopa do družbenih omrežij
Število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da medvrstniško nasilje narašča. Ali je več tudi ostalega nasilja, pri katerem je povzročitelj mladoletna oseba? Za kakšne oblike nasilja gre in kakšno vlogo pri tem igrajo neprimerne spletne vsebine? Kaj na tem področju prinaša novi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki na novo ureja področje mladostniške kriminalitete? Odgovore iščemo v odd
"Za paciente si rada vzamem čas."
V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi o
Mia Koritnik: Vesela sem, da se spomnim barv
Mia Koritnik v življenju počne veliko stvari. Rada plava, se ukvarja z glasbo, tudi oder ji ni tuj. Še več, kot osnovnošolka si je želela, da bi postala igralka. Po gimnaziji, ki jo je končala kot zlata maturantka, se je nato odločila za študij anglistike in splošnega jezikoslovja. Mia Koritnik življenje zajema z zvrhano žlico, čeprav preizkušenj v njem ni manjkalo. Pri štirih letih je izgubila vi
Hana Hafner: Skriti sopotnik
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je m
Ana Dolinar Horvat: Spolno nasilje je del patriarhalne kulture
Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki bo v oddaji Med štirimi stenami spregovorila o osebni izkušnji spolnega nasilja, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti.
Mag. Mateja Lopuh: Ljudi učimo, kako kakovostno živeti z boleznijo
Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Cente
Zala Hreščak: "Boljše družine ne bi mogla imeti."
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo o
Asja Samec, poporodna doula
S porodom se ne rodi le otrok, temveč tudi mama. Gre za popolnoma novo vlogo v življenju, na katero pa smo težko popolnoma pripravljeni. Razlika med pričakovanji in realnostjo zna biti zelo velika, zato je porodniški dopust vse kaj drugega kot zares dopust. Tudi zaradi tega se je psihologinja Asja Samec odločila, da bo postala poporodna doula. Mamam priskoči na pomoč v času po porodu, prav tako ji
Motnje hranjenja narekujejo vsakdan posameznika
Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po p
Saša Božič: Menopavza je prehod v obdobje modrosti
Je menopavza res skupek telesnih in psihičnih sprememb, s katerimi se začne zaton ženske moči? Kaj nam še preostane v življenju na polovici poti? Je to res le prizadevanje, da bi ustavile hormonske spremembe, se podvrgle pomlajevalnim posegom in se brezupno trudile dokazati, da smo premagale naravo? O transformativnem procesu zorenja ženske po petdesetem letu v naši in drugih kulturah se bomo v od
Tragedija na Triglavu leta 1972 je Daretu Vidicu spremenila življenje
»Zapihal je močan veter, stemnilo se je, začela je padati sodra, spustila se je gosta megla. Močno se je ohladilo. Črn oblak je bil nenadoma tik nad nami. Okoli devetih so iz oblaka začele švigati strele. Začel se je sodni dan.« Tako hudo nevihto na Triglavu pred 53-imi leti, ki se je spremenila v tragedijo, v knjigi Strela z jasnega - krivda preživelega in pot odrešitve opisuje Dare Vidic. Knjigo
Aleš Musar ob Movembru
Novembra po vsem svetu izvajajo kampanjo Movember, ki usmerja pozornost v ozaveščanje o pomenu zdravja moških, zgodnjega odkrivanja raka prostate in preventive. Rak prostate je najpogostejši rak pri evropskih moških. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, zato bo zelo dobrodošel državni presejalni program Peter, ki ga napovedujejo čez približno dve leti. Vanj bodo vključeni moški od 50. do 69. le
Katarina Keček: "Zaradi izbrisa sem čez noč ostala brez staršev, brez doma in brez strehe nad glavo"
Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive pos
S kakšnimi izzivi se spopadajo gluhi in naglušni danes? Radijska oddaja, dostopna tudi ljudem z okvaro sluha.
Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 le
70 let ljubljanskega Svetovalnega centra za otroke,mladostnike in starše
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani praznuje 70 let obstoja. Podoben Svetovalni center deluje tudi v Mariboru. Osnovno poslanstvo centra je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se izvaja v strokovnem timskem delu z multidisciplinarnim pristopom. Kako ocenjujejo duševno zdravje otrok in mladih v sedanjem času, s kakšnimi stiskami in motnjami se ukvarjajo, kak
Nuša Merzdovnik in Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu
Nušo Merzdovnik je življenje pred dobrimi tremi leti postavilo pred eno najhujših preizkušenj – prezgodnjo izgubo moža. Najmlajša izmed njunih treh hčera je bila takrat stara le nekaj mesecev. Bolečino, jezo in žalovanje, ki jih je preživela s hčerami, je prelila v knjigo za otroke z naslovom Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu. V njej o smrti očeta pripoveduje z gledišča otroka. Napisala
Nina Milič: Živeti je treba vsak dan posebej
»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri zd
Anja Uršič: Težka slabovidnost ni ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima
Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih
Nadja Ebner: Svoji hčeri sem hotela biti boljša mama.
O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«.
Mladostniki, ki postanejo junaki
Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni in da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji zbolelo za rakom povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od
Lea Colner: »Na Švedskem velja pravilo, da šola ničesar ne prelaga na starše«
Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki že več kot petnajst let deluje na področju inovativnega poučevanja doma in v tujini. Diplomirala je na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo o pristopu Storyline prejela Prešernovo nagrado. Leta 2011 jo je pot zanesla na Švedsko, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, zelo hitro pa prestopila v učiteljske vrste in vodstvene strukture
Demenca: spremembe v vedenju bolnika so posledice bolezni
Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in
Andrej Brečko: Nisem verjel, da bom imel težave s sosedi.
Gost oddaje Med štirimi stenami je Andrej Brečko iz Mihovice v bližini Šentjerneja na Dolenjskem, ki si je skupaj z ženo ustvaril družino in zasnoval ekološko posestvo v soseščini romskega naselja. Tam živi že 12 let, v zadnjih mesecih pa je bil večkrat žrtev sosedskega nasilja. Svojo zgodbo je Andrej Brečko povedal v oddaji Med štirimi stenami.
Krvni raki - zgodnja prepoznava je ključna
September je po svetu in pri nas posvečen ozaveščanju o krvnih boleznih. Zgodnja prepoznava simptomov je namreč ključna za omejitev zapletov bolezni, dolgoročno preživetje in kakovost življenja oseb z izkušnjo krvnega raka. Metka Kržan je članica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, nekdanja bolnica in prostovoljka v programu Bolnik bolniku, psihološka pomoč in podpora. Spopadla se je z
Darja Hvala: "Izgorele osebe se ne cenijo dovolj"
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
"Izkušnja, težja od Everesta."
Gost tokratne oddaje je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s štev
Katarina Milićević – ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo
Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti s tem, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in sred
Med štirimi stenami
Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.
Mišel Ristov: socialec z velikim srcem
Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki so jih na rob družbe postavili sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za štajersko os
Mojca Koligar: Ne zlorabljajmo športa
Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju
Nina Zavašnik: Kljub napredku tehnologije in zakonodajnim spodbudam slepi pogosto ostajajo na obrobju trga dela
Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 z
"Ko sem odložil kamenček, sem odložil del bremena preteklosti."
Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in zno
Darja Hvala: "Izgorele osebe se ne cenijo dovolj"
Dolgotrajen stres, strupeno delovno okolje in mikroagresije ter delovna preobremenjenost v povezavi z nizko samopodobo neizogibno vodijo v izgorelost, v stanje življenjske izčrpanosti, pravi Darja Hvala, ki zelo dobro pozna občutke obupa in nemoči, ko telo odpove, saj je izgorelost izkusila na svoji koži. Pozna pa tudi občutke notranjega miru in jasnosti, ki ji jih je prinesla pot okrevanja. O tem
Travmatiziran človek laže udari kot pa se pogovarja
Zvone Kozamernik Gringo, ki je odrastel v nefunkcionalni družini alkoholikov in že pri dvanajstih ostal sam ter skrbel zase in za mlajšega brata, pripoveduje o svojem življenju. Nadarjeni nogometaš se je pri petnajstih moral zaposliti v pekarni in pozabiti na žogo. Svoje travme je zdravil z alkoholom, po 30 letih omame pa ga je zamenjal za kolesarjenje in odkolesaril v Neum, Beograd, Barcelono in
Sara Medja: "Ker je strast, se vse da – z vztrajnostjo in nekaj prilagoditvami na bolezensko stanje"
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide različnimi dejavnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske z
Zdravila ni, zato se je treba truditi sprejemati in vključevati
Kako je, ko se v družino rodi otrok z redko boleznijo? Kako težka je pot do diagnoze in v kakšni stiski se znajdejo starši, ko izvejo, da zdravila za otrokovo bolezen ni? Mima More Bolta je mama deklice z redko boleznijo, ki pravi, da ne smemo upati le na zdravilo, ampak se je treba truditi sprejemati in vključevati te otroke. Kakšno podporo potrebujeta otrok in družina, kako se z možem spopadata
Mišel Ristov: Zgodba izbrisanega Dušana Grahovca me je zelo razjezila!
Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko ose
Mirjana Šernek po smrti soproga ostaja dejavna in polna optimizma
Mirjana Šernek je otroštvo preživela v Srbiji. Pri 11-tih letih je oslepela in osnovno šolo nadaljevala v šoli za slepe in slabovidne v Beogradu, starši pa so se odselili v Slovenijo. Po končani osnovni šoli se je pridružila staršem in nadaljevala šolanje v Škofji Loki. Poročila se je, si ustvarila družino in se ves čas uveljavljala tudi kot pevka in pesnica. Pred letom in pol je izgubila moža, za
Janez Dolinšek: »V življenju se je treba boriti.«
Hemofilija je redka dedna motnja strjevanja krvi. Že nekaj generacij jo imajo tudi v družini Janeza Dolinška, predsednika Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, ki pravi, da je danes bolezen obvladljiva in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Zaradi svojih izkušenj meni, da je treba o bolezni govoriti odkrito, ker so bremena bolezni pretežka in prinašajo številne preizkuš
Mojca Koligar: Ne zlorabljajmo športa
Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, pa se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: Če želimo v življenju napredovati in doseči notranji mir, je sprememba vedenja ključna
Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo,
Špela Sanabor: Izzivi so za našo rast
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide z raznovrstnimi aktivnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenj
Nina Zavašnik: Kljub napredku tehnologije in zakonodajnim spodbudam slepi pogosto ostajajo na obrobju trga dela
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudj
"V družini se o tem še vedno ne moremo pogovarjati"
Vedno se nam zdi, da usodo, kakršna je posegla v življenje družine gospe Marjetice Garzarolli Dharu, doživijo ljudje tam nekje daleč, ljudje, ki jih ne poznamo. In prav na to opozarja avtorica knjige Zate – prav vsaka usoda, zgodba, lahko poseže v prav vsako družino. So zgodbe, ki ostanejo z nami za vedno, ki so del nas prav vsak trenutek vsakega dne. Marjetica Garzarolli Dharu se je srečala z odv
Petra Guček Tomšič – Po svoje
Petra Guček Tomšič je posvojiteljica in specialna pedagoginja, predvsem pa mama danes že 11-letne deklice iz Gane. Napisala je tudi knjigo Po svoje – Vse, kar ste želeli izvedeti o posvojitvi in rejništvu, na enem mestu. V njej je zapisala, da ve, kako naporna in dolgotrajna je lahko pot do starševstva, pa tudi to, kako navdušujoče in ljubeče je postati mama. Zaveda se tudi velike odgovornosti, ki
Dr. Sara Ahlin Doljak: "Želim pokazati, da invalidnost ne pomeni nezmožnosti ali nemoči."
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjsk
"Žalujemo vse življenje. Vedno pogrešamo"
Gospa Jasna Cajnko je že mlada postala mamica dvojčkoma, hčerki in sinu. Bila je sicer presenečena, da pričakuje kar dva dojenčka, a pozneje, pravi, sta bila precej mirna otroka. Ko sta odrasla, pa je življenje ubralo povsem svojo, nepričakovano in težko pot. Zgodbo je popisala v knjigi z naslovom Norica, v drugem delu pa so hčerini zapisi. Jasna Cajnko pravi: " Žal mi je , da moja hči ne živi več
Pet let pozneje: Smo epidemijo koronavirusne bolezni potisnili v podzavest in nanjo pozabili?
Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klin
Tilen Ribnikar
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi razne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske z
Umrli prednik je naročil zasaditev borovcev
Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.
»Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«
Ali imamo razumevanje za duševne težave mladih invalidov in mladih z manj priložnostmi? Kakšno podporo potrebujejo? Kako delovati na področju preprečevanja in destigmatizacije duševnih stisk med njimi? Kako podpreti te mlade, da postanejo ambasadorji duševnega zdravja? S temi izzivi se spopada projekt Erasmus: »Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«. O tem, kaj
Za primerno obravnavo neželenih zdravstvenih dogodkov
Vsi si želimo tak zdravstveni sistem, v katerem smo obravnavani kakovostno, pravočasno in seveda varno. Pustimo dilemo ali javno ali zasebno zdravstvo tokrat ob strani. Žal se pojavljajo tudi zdravniške napake ali napake v celotnem zdravstvenem sistemu, ki lahko usodno ali trajno zaznamujejo človeka. Tak je hud primer odstranitve želodca tistemu, ki ni bolehal za rakom, in je zaradi napake ostal b
Doktorica Tjaša M. Kos: Samo eno življenje imamo. Vredno ga je živeti polno
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi raznovrstne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življen
Smiljka Turk: Rejnice ne moremo stavkati
Smiljka Turk je ena izmed treh rejnic, ki so konec prejšnjega leta prejele priznanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za svoje predano delo. Za njo je 20 let dela v rejništvu, ta hip so pri njej nastanjeni trije otroci in ena študentka. Smiljko Turk je v Puconcih obiskala Cirila Štuber.
"Ko sem odložil kamenček, sem odložil del bremena preteklosti."
Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in zno
Zori in Tanja Jakolin - zgodba s srečnim koncem
30. december je. Ob izteku leta pogledamo nazaj – kaj nam je uspelo, kaj mogoče spodletelo. In kaj nas čaka naprej? Za vse nas velja, da nas lahko preseneti tudi kakšna ovira, huda preiskušnja, ki bo od nas terjala vso življenjsko energijo, vztrajnost in neizmerno moč, ki se je mogoče niti ne zavedamo, da jo imamo. Premogli sta ju Zori in Tanja Jakolin, mama in hčerka.
Vsak je lahko žrtev spletne prevare
Govorili smo o žrtvah kibernetskega kriminala, ki po obsegu velja za tretjo največjo ekonomijo na svetu, njegove žrtve pa ostajajo skrite med štirimi stenami, saj se nočejo izpostavljati posmehu in pomilovanju tistih, ki se še niso ujeli v njegove lovke. Ponazorili bomo tudi nekaj najpogostejših med mnogoterimi in vedno novimi poskusi spletnih prevar, v katere se lahko ujame slehernik.
Mira in Jordan Jakin - njun življenjski moto je gibanje
Njun moto je gibanje. Čeprav je njuno življenje zaznamovano z invalidnostjo, sta Mira in Jordan Jakin aktivna športnika. Miro poznamo kot članico ženske reprezentance v odbojki sede, Jordan pa je nekdanji trener namiznega tenisa v namiznoteniškem klubu v Gorici. Njuno poslanstvo je spodbujanje otrok, zlasti otrok z invalidnostjo, naj se ukvarjajo s športom. Sodelujeta tudi pri projektu Korak k Son
