Prelomnice
Prelomnice so serija šestih dokumentarnih podkastov ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. Avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujata spomine na takratno opustošenje. Podkast kronološko prikazuje obnovo in preporod prizadetih skupnosti. Osvetljuje tudi današnjo protipotresno pripravljenost.
Epizode
Orcolat, 1. del
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske kraji
Solidarnostni horuk, 2. del
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo,
Preporod, 3. del
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz
Rdeča pika, 4. del
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Kamen na kamen, 5. del
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgr
Smo pripravljeni? 6. del
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije?
Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih po
