Storž
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Epizode
"Kmetija mi prinaša notranji mir."
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je
Maja Ahačič, nekdanja dolgoletna učiteljica in vodja Podružnične šole Podljubelj
Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 je prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojil
"Praznujem 50 let alpinistične kariere."
Planinec, alpinist, fotograf, tudi upokojenec. Gospod Franci Horvat je vse to. Iz bolj alpinističnega obdobja ima v žepu več kot 600 vzponov doma in v tujini, od tega 42 prvenstvenih, v zadnjem času pa se najbolj posveča fotografiji. Motivi iz narave, portretna in makrofotografija predstavljajo največji delež v njegovem opusu, ki ga je predstavil na več kot 60 samostojnih razstavah in prejel tudi
Dr. Herman Berčič: "Tam, kjer smo zoreli"
Dr. Herman Berčič je upokojeni profesor športne vzgoje. Kar 35 let je bil profesor na Fakulteti za šport, ves čas pa tudi družbeno dejaven pri uveljavljanju športa v Sloveniji in tujini. Ima bogat opus strokovnega, znanstvenega in pedagoškega dela. Dlje časa pa mu ni dala miru misel, da bi v knjigi popisal svoja otroška in mladostna leta, ki jih je preživel v Domu igre in dela v Tržiču, saj, kot c
Jože Kenda: Če bi bil še enkrat mlad, bi se učil tujih jezikov
Jože Kenda, upokojeni podjetnik, ne daje vtisa, da je sploh upokojen. Pravi, da navadno vpraša sina, ki je prevzel posle, ali ga naslednji dan kaj potrebuje. Če ga ne, pa tudi ne miruje. V Šentvidu pri Stični, kjer je doma, je dejaven v vseh mogočih dejavnostih. Tudi v Društvu upokojencev Šentvid pri Stični, to ima lastniški dom, torej lastne prostore, na kar so vsi zelo ponosni. Spomini so Jožet
Aleksander Zalar: Redki so kotički sveta, kjer še nisem bil
Aleksander Zalar je navdušen popotnik in za to ima po upokojitvi veliko več časa, kot ga je imel kdaj prej. Ne spomni se, kdaj se je upokojil, ali pa želi to obdržati zase, toda vsekakor si najbrž pred desetletji tudi sam ni predstavljal, da bo pri 90-tih letih potoval po Afganistanu. Tudi sicer ga privlačijo tako imenovane eksotične destinacije, ki ne pokajo po šivih zaradi množičnega turizma. Al
Anton Zaletelj - živa zgodovina slovenskega gradbeništva
Tokratni gost oddaje Storž je Anton Zaletelj. Pri svojih devetdesetih letih življenja jih je kar 44 preživel kot sodelavec gradbenega podjetja Gradis. Začel je kot delovodja v Dravski dolini in kariero sklenil na najbolj odgovornih položajih v času velikih infrastrukturnih projektov, ki jim je sledil zaton večine večjih slovenskih gradbenih podjetij. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.
Zaključek študijskega leta in poletne vsebine na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje
Konec maja bo konec predavanj na slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in zato bomo v današnji oddaji zaokrožili letošnje študijsko leto, predstavili Poletno univerzo in nekaj več povedali o dveh programih - Slovenska in svetovna filmska dediščina ter Latinski jezik in kultura. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.
Milan Osterc: Včasih potrebujemo le nekoga, ki bi nas poslušal
Milan Osterc se je že pred 30 leti invalidsko upokojil zaradi posledic hude prometne nesreče in nekaj let pozneje izgubil še ženo. V nekem trenutku se je vprašal, ali je še vredno živeti, in po pritrdilnem odgovoru ne le preživel, ampak kot prostovoljec k boljšemu življenju pomagal tudi mnogim drugim. Društvo ledvičnih bolnikov, Društvo za zdravje Nova pot, Rdeči križ, upokojenske in veteranske or
Spomini na osvoboditev Trsta
Obdobje med dvema vojnama je bilo za Primorce težko in surovo. Prav zato je še danes, tudi pri mladih ljudeh, osvoboditev izpod nacifašizma leta 1945 izredno občutena. Najbolj pa jo občutijo tisti, ki so predvojno obdobje doživeli na svoji koži.
Obletnica osvoboditve, ki jo v mestu v zalivu zaznamujejo prvega maja, je bila povod, da so naše tokratne sogovornice tri pričevalke tedanjega obdobja s
"Kot mali deklici mi je bil v novi hiši najbolj všeč nov svetleč parket."
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanov
Življenje starejših na Bledu in nova pridobitev - Tinček
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njiho
"Najlepše zvenijo stari 'kleklni', ker imajo dušo."
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji u
Alojzij Zupančič: Obiskal 100 nekdanjih sodelavcev in napisal knjigo o carinski vojni
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo
"Življenje je lepo, saj nam ponuja nešteto možnosti."
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pa
"Moj Camino nas je kot družino zbližal"
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, k
"Kmetija mi prinaša notranji mir"
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je
"Lažje je leteti kot hoditi!"
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj c
"Prej sem znala kljekljati kot brati."
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa
"Svet bo ostal lep, dokler ga bomo želeli imeti lepega"
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar.
»Brez kmetov v Posočju tudi turistov ne bo!«
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke.
Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in o
"Odslej bom pisala ob prvem navdihu"
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale i
Z glasbo je življenje lažje
Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.
"Vedno sem rada pisala, v šoli sem se vedno veselila spisov."
Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju
Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podn
"Vse učence moraš imeti enako rad"
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000
"Pisanje je moje novo življenje."
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije
"Borilne veščine so moja velika ljubezen"
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V
"Prazniki so predvsem čas umiritve."
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
Jože Vrhnjak - skoraj pol stoletja mariborski dedek Mraz
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
"Navdušujejo in navdihujejo me brezpotja."
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo
Stopinje življenja
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi
Silvestra Gorjup – srčna prostovoljka
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, na
Knjižnica stvari in Ustvarjalnica Centralne tehniške knjižnice
V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja
Vesna Leskošek: Srečna sem, ker mi ni treba več misliti na službo, birokracijo in sestanke
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščin
Marija Jereb: Ko želiš tolažbo, postani prostovoljec
Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem p
Janez Ovsec
Če bi morali gosta tokratne oddaje Storž predstaviti z eno besedo, bi rekli, da je vedoželjen. Janez Ovsec je bil rojen v Loški dolini, zdaj že dolgo časa živi v Logatcu. Po izobrazbi strojni inženir, ki tudi po upokojitvi ostaja povezan s tehniško stroko, saj je predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Kot ljubiteljski slikar najraje ustvarja akvarele, vodi Društvo likovnikov Logatec, na Uni
Janez Dovžan: Če nekaj z vsem svojim bitjem želiš narediti, zanesljivo uspeš
Janez Dovžan, vrhunski alpinist, je pred pol stoletja osvojil vrh Makaluja, dosegel Kangbačen in kot član zgodovinske odprave preplezal mogočen granit El Capitana … Skupaj z Mojstranškimi vevericami pa je postavljal mejnike v slovenskem alpinizmu. Pri osemdesetih letih, ko so njegove poti ostale na Dovjem, pa je predstavil knjižni prvenec Z Dovjega do Himalaje. V dvajsetih kratkih zgodbah odstira
'Potujoči babici': Potujeva po svetu in živiva čudovito tretje poglavje življenja!
Leta 2023 sta v osemdesetih dneh obiskali vseh sedem celin, zdaj pa 'potujoči babici' nadaljujeta daljša potovanja po posameznih celinah. Vsi tisti, ki redno spremljate našo oddajo Storž, ste lani maja gotovo z navdušenjem poslušali pogovor z Ellie Hamby in Sandy Hazelip, Američankama, ki sta pri dobrih osemdesetih šli okoli sveta. Leta 2023 sta v osemdesetih dneh obisk
Janez Platiše: Starost ni najprijetnejša, lahko pa jo naredimo prijetno
Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s št
Vida Matić: Tako rekoč sem ušla od doma v Kranj
O stoletnici Vide Matić, ki vsak dan hodi na telovadbo za upokojence v četrtni skupnosti Dravlje, ste prav gotovo že brali, saj je na svoj stoti rojstni dan v začetku septembra postala prava medijska zvezda. Cirila Štuber jo je obiskala na jutranji telovadbi, ki se je udeleži približno trideset upokojenk in tudi upokojenca iz bližnje okolice.
Na fotografiji: Vida Matič, zgoraj slika njene rojstne
V novo študijsko leto vstopa tudi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov.
Naši
Milena Vrenčur: Moramo v družbo, med vesele ljudi
Življenje Milene Vrenčur je bilo desetletja tesno povezano s šolo. Zdaj upokojena profesorica zgodovine je bila veliko let tudi ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Tudi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ostaja dejavna v kraju oziroma občini Ivančna Gorica in s številnimi zamislimi in dejavnostmi skrbi za boljše sožitje ljudi različnih generacij.
Marinka Pertot – botaničarka in glas Slovencev v Trstu
V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstven
Maja Ahačič: Doživljam obdobje modrosti
Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila i
Storž
Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem je gospa Veri Kovačev
"Vsak moj tek ima svojo zgodbo."
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, z leti se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. Pred spomlad
"Tudi za tek so potrebne delovne navade."
Kakor koli si predstavljate življenje pri osemdesetih, verjetno ne vidite samih sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police, polne pokalov in medalj, so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah; tek je namreč njegova sedanja ljubezen. Tudi Luciji Fat
"Tečem zato, da lažje dohajam tempo življenja"
Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa – s tekaškimi čevlji. Skoznje potekajo maratoni, sanje številnih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči – tek je bil vse življenje njena ljubezen – si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let pos
"Poznal sem arhitekta Plečnika."
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani se je odločil sodelovati na nateča
"Rudarji smo trmasti, zlepa ne odnehamo."
Na začetku leta smo se zaradi nesreče v Velenju več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je bil prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, gre za Zgodbe mojega kraja, upokojeni rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno" in tudi nada
"V roke moramo vzeti tudi knjigo, ki zaboli. Ki te spremeni."
Gospa, ki ima rada besede, vendar je službeno pot posvetila številkam, bi lahko rekli o naši tokratni sogovornici, gospe Majdi Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo tri njene knjige, ki so doslej izšle. Nastaja že četrta, ta pa bo bolj osebna. Gospa Majda je morala v življenju čez številne čeri. "Pisanje me izpolnjuje,"
"Bach je zame zrak, Mozart sonček, Beethoven pa zemlja."
Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi
Velika himalajska pot je Everest tretjega življenjskega obdobja
Na pogovor v oddajo sta prišla zakonca, ki sta že okusila lepoto narave na prav vseh višinskih metrih na Zemlji. Celo najvišje sta stala skupaj, kot prvi zakonski par. Marija in Andrej Štremfelj. Da je "moč noči v svetlobi zvezd", bosta povedala v naslednjih minutah, izvedeli pa bomo tudi, ali so zvezde v Himalaji kaj drugačne kot doma. Na pogovor ju je ob izidu knjige povabila Lucija Fatur.
1000 gibov za zdravje
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegob
"Slikarsko samozavest sem dobila ob druženju z likovnimi kolegi."
Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem gospa Veri Kovačevič
"Junija se vedno spomnim na maturo."
Še je čas, da današnjemu sogovorniku zaželimo vse najboljše! Prav preteklo soboto je namreč gospod Janez Žvokelj praznoval lepih 97 let. V tem junijskem času se vedno rad spomni gimnazijskih let in obletnic mature, ki so sledile vsa leta pozneje. Shranjenih ima veliko fotografij, pravi dokument časa. Delček svojega življenja je odstrl tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.
Vabilo za vse, ki radi pišete
Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagra
Ste danes že telovadili?
V tednu gibanja, sredi katerega smo, bomo v tokratni oddaji izvedeli, zakaj je gibanje tako rekoč nujno, in morda dobili navdih. Prava sogovornica za to je prav gotovo gospa Zlata Zajec, ki prihaja iz Društva Šola zdravja iz Šmartna ob Savi. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
80 let, kakor jih je zapisalo življenje
Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je
Poletje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje
Končuje se še eno študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar pa ne pomeni, da se bosta popolnoma prekinila tudi druženje in nabiranje novega znanja. V tokratni oddaji bomo predstavili program Poletne univerze, govorili pa tudi o projektu, v katerega so se vključili že lani jeseni – Bodimo trajnostni v svojem ravnanju s tekstilom. Gostji Alenko Gabrielo Ščuka in Kajo Rožman je v
"Vsak moj tek ima svojo zgodbo"
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, skozi leta se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. V pričak
Vsakodnevnih 1000 gibov za zdravje
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške,
Najini nebotičniki
Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako
Upokojitev je proces
Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s
"Tudi za tek so potrebne delovne navade."
Kakorkoli si predstavljate življenje pri 80-ih, si verjetno ne predstavljate sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police pokalov in medalj so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah - tek pa je namreč zdaj njegova ljubezen. Tudi Luciji Fatur, ki ga
"Mi Slovenci se ne počutimo dovolj velike v velikem svetu."
V oddaji bomo spoznali gosta, profesorja, o katerem smo več slišali leta 2006, ko je v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici odkril dragocen izvod knjige De Revolutionibus poljskega astronoma Nikolaja Kopernika iz leta 1566, ki je bil zaradi napake pri katalogizaciji založen. Prof. dr. Stanislav Južnič, iskriv sogovornik, rojen v San Franciscu, zdaj deluje na univerzi v Oklahomi. Na pogov
"Tečem zato, da lažje dohajam tempo življenja."
Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postal
Vsakodnevih 1000 gibov za zdravje
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajamo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške,
"Ko pride ideja, jo takoj zapišem."
Gospod Ivan Lisac prihaja iz Kostela. Zdaj je že veliko let v Ljubljani in skoraj 20 let v pokoju, njegova velika ljubezen pa je pisanje pesmi. V pripravi ima že svojo šesto zbirko. Velika prijatelja sta z gospodom Jožetom Brenčičem, ki smo ga v tej oddaji spoznali prejšnji teden, do nedavnega sta bila oba člana kulturno-umetniškega društva Liber v Krškem. Gospod Lisac namerava za svojo 80-letnico
"V vsem, kar zapišeš, je nekaj avtobiografskega."
Povod za tokratni pogovor je bila kratka zgodba z natečaja, o katerem smo v naši oddaji že govorili: gre za natečaj Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. To so Zgodbe mojega kraja, lani so nosile podnaslov Prva ljubezen. Gospod Jože Brenčič z Vrhnike izredno rad piše in ga književnost zelo zanima. Poklicna pot ga je zanesla
Družabnik – pomoč starejšim osebam
Osamljenost v tretjem življenjskem obdobju lahko resno vpliva na počutje, zdravje in kakovost življenja. Družabništvo se je zato razvilo kot oblika pomoči starejšim in tudi njihovim svojcem. Včasih je dovolj samo pogovor, včasih starejši potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Ana Višnikar je ustanoviteljica Družabnika in v naslednjih minutah bo razložila, kako je Družabnik lahko podpora sta
"Dekleta smo bila včasih pod budnim očesom staršev in starejših bratov."
Naša tokratna sogovornica, gospa Darinka Kozinc, je poleg tega, da je diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, tudi pisateljica. V ospredju njenega zanimanja so aleksandrinke, kakor bomo slišali. Je avtorica poezije in proze, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala je tudi pri lanskem natečaju, ki ga je Mestna knjižnica Ljubljana priredila v sodelovanju s knjižnicami
Poznal sem arhitekta Plečnika
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na nat
Mladi 100 let
V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo z
"Rudarji smo trmasti, zlepa ne odnehamo."
V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tud
"V roke moramo vzeti tudi knjigo, ki zaboli. Ki te spremeni."
Gospa, ki ima rada besede, a je službeno pot posvetila številkam - bi lahko rekli za našo tokratno sogovornico, gospo Majdo Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo kar tri knjige, ki so doslej izšle. V nastajanju je četrta, ki bo bolj osebna, saj je morala gospa Majda v življenju čez mnogotere čeri. "Pisanje me izpolnjuje
"Zelo sem vesela, da sem živela v prejšnjih časih."
V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako
"Ne, ne da se pozabiti."
Leto 2025 je leto, v katerem bomo zaznamovali kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim v maju 80 let konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar. Rosnih šestnajst let ji
"Samo umreti ne smeš!"
Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga p
"V sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne."
V dveh prazničnih četrtkih boste lahko slišali ponovitev pogovorov z dvema gospodoma, ki sta lani praznovala častitljivih 100 let. Oba še vedno polna energije in idej. Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost; no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 le
