Ocene
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Epizode
Nataša Velikonja: Ključi
Piše Sanja Podržaj,
bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič
Pesniška zbirka pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja preseneti že na prvi pogled, in to dobesedno. Oblečena je v črn ovitek, na naslovnici pa ne najdemo naslova in imena avtorice, ampak kar pesem. Na ta način v zbirko vstopimo, še preden knjigo zares odpremo. Zadnja platnica, ki običajno vabi z blurbom, je prazna, tudi n
Vid Karlovšek: Destrukcije
Piše Miša Gams,
bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper.
Prvo, kar nam ob prebiranju pesniške zbirke Vida Karlovška Destrukcije pade v oči, je domiselna igra z jezikom. Ta se iz pesmi v pesmi stopnjuje, besedne zveze se ponavljajo in hudomušno preobračajo kot v kakšni ludistični igri, pri čemer se pesnik posveča zlasti njihovemu zvenu in z njim povezanimi asociacijami … Tako v pesmi z naslovo
Samo Kreutz: Lomljene poti
Piše Miša Gams,
bereta Maja Moll in Jure Franko.
Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in d
Andreja Blažič Klemenc: Življenje potuje skozme
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Jure Franko in Maja Moll.
Poezija primorske avtorice, profesorice in prevajalke Andreje Blažič Klemenc je meditativna, lirična in osredotočena na bivanjska občutja. Njen slog zaznamujejo subtilni stilistični utrinki, krajše pesniške oblike in globoko zaupanje v moč in izraznost besede. V pesniškem prvencu Naj me beseda iz leta 2013 je zajela v čas ujete trenutke, p
Nika Nikolič: Zataknjeni v vezju
Piše Matej Bogataj,
bere Igor Velše.
Nika Nikolič je v literarni prostor vstopila z romanom Nekadilci brez otrok, kjer je že v naslovu priklicala nemogočo situacijo najemojemalcev; od njih lastniki stanovanj zahtevajo čim manj motenj, ki bi jih lahko prinesli neukrotljivi otroci, tudi čim manj sledi na inventarju, ki bi ga recimo pustil tobačni dim. V romanu sledimo zgodbi punce, ki s priložnostn
Alenka Koron: Stičišča
Piše Tonja Jelen,
bere Lidija Hartman.
Zbirka štirinajstih znanstvenih prispevkov Alenke Koron Stičišča predstavlja daljše časovno raziskovanje slovenskega leposlovja. Razprave so že bile objavljene v monografijah in revijah, kot so Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost in češka Slavica litteraria. Raziskovalka, literarna komparativistka in publicistka se v njih posveča slovenskemu leposlo
Ivo Svetina: Avgust
Piše Pia Zala Meden,
bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Ivo Svetina v zbirki Avgust upesnjuje poletno melanholijo minljivosti. Kar 72 pesmi, napisanih v prostem verzu, obravnava bivanjsko tematiko človekove smrtnosti in osamljenosti, ki se neločljivo prepleta s poetološkimi vprašanji.
Zbirka se začne z motom Williama Carlosa Williamsa: “Poleti se pesem sama poje.” Svetinove pesmi tako sledijo
Borut Kraševec: Dan spomina
Piše Vid Bešter,
bere Jure Franko.
Borut Kraševec nam že na prvih straneh svojega drugega romana Dan spomina daje vedeti, da meri visoko. Vse bo stalo, kot je treba, napove, ko pred nami metodično in kot po pravilu razlaga elemente romana … Prav vse, kar položi pred nas, podaja kakšno informacijo ali pa draži s še neznanim razpletom. Nič ni odveč ‒ in vse je polno sladkih bralskih obetov! Še najv
Rt strahu
Ali smo res potrebovali še tretjo priredbo romana, ki je zaživel najprej leta 1962 kot tesnobna srhljivka z Robertom Mitchumom in potem v devetdesetih še kot eksplicitna, mejno sadistična grozljivka z Robertom De Nirom? Ali so zgodbi, katere morda največji odliki sta učinkovita zasnova in jedrnat tempo, res koristili raztegovanje na deset epizod, dodajanje stranskih zapletov in posodabljanje likov
Anton Špacapan in Francesco Tomada: Volkuljin sin
Piše Iztok Ilich,
bere Jure Franko.
Priprave na spomladi zaokrožen kulturno-politični projekt Evropska prestolnica kulture, ki je ustvarjalno povezal obe Gorici, so spodbudile posebno razpoloženje, iz katerega so ob uradnem programu dogodkov spontano rasle različne bolj osebne povezave. Tako je tudi nastajanje knjige Volkuljin sin združilo dva avtorja, enega iz slovenske in drugega z italijanske
Janez Ramoveš: Heronova spirala
Piše Jože Štucin,
bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Pesniška zbirka Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) Janeza Ramoveša, pesnika iz Suše pod Blegošem, je po osnovni zgradbi sonetni venec, akrostiha sicer ni, ima pa še druge vsebinske dodatke, ki pesnitev širijo v večji in kompleksnejši izdelek. Avtor spremne besede Zdravko Duša jo opisuje kot nekakšen hibrid, pesniško zbirko, ki ima n
Veronika Simoniti: Kako umirajo ladje
Piše Ajda Klepej,
bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Tretji roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje beremo kot za nazaj napisan dnevnik. V njem nam pripovedovalka razgrinja svoje spomine iz povsem osebnih razlogov, s tem se bori proti pozabljanju in strahu pred minevanjem in izginjanjem. Retrospektivno razmišljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih odločitvah, omogoča pa j
Spider-Man: Nov dan
Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«
Orlando Uršič: Preden grem naprej
Piše Tonja Jelen,
bere Ana Bohte.
Roman urednika in pisatelja Orlanda Uršiča Preden grem naprej odstira lokalno in nacionalno zgodovino, opisuje povojni čas posameznika in njegove družine, ki so ji odvzeli dostojanstvo in tudi življenja. Literarizirana resnična zgodba pokaže, da ima vsaka stvar več plati,
Tudi v četrtem romanu se Orlando Uršič osredotoča na posameznika in njegovo pezo, povezano
Lenart Zajc: Kolesca harmonije
Piše Blaž Kavšek,
bere Igor Velše
Kolesca harmonije so prvi roman Lenarta Zajca po trilogiji Odred, v kateri se je literarno spopadel s kompleksnostmi druge svetovne vojne in njenih posledic na Slovenskem. Novi roman je spet bolj fantastičen in formalno bolj igriv. Gre za literarno delo, ki ga umerjajo konvencije in narativne možnosti, značilne za zgodbe o potovanju v času. V to shemo je vpeta kr
Alja Adam: Pes, dvojčici in zeleni tatu
Piše Silvija Žnidar,
bere Sanja Rejc.
Peta pesniška zbirka Alje Adam Pes, dvojčici in zeleni tatu tke pisano poetično platno iz raznobarvnih, raznoliko toniranih tematskih niti, ki izvirajo iz takšnih in drugačnih ljubezenskih in družinskih odnosov, težkih, bežnih, lahkotnih ali kompleksnih, iz osebnih in medosebnih travm, iskanja notranjega ravnotežja, zaznavanja miline in bolesti v svetu, trenu
Iza Strehar: Drsenje
Piše Urban Leskovar,
bere Igor Velše.
Izo Strehar poznamo kot dramatičarko in filmsko scenaristko. Za dramsko besedilo Izkoristi in zavrzi me je bila leta 2020 nominirana za nagrado Slavka Gruma, leta 2024 je to nagrado tudi prejela za besedilo Nezakonske matere. Za film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je ob svojem izidu navdušil strokovno in laično javnost, je na Festivalu slovenskega fil
Kronologija vode
Igralci, ki gredo med režiserje, in prirejanje literarnih del za film – oboje utegne razočarati. Kar pa nikakor ne velja za Kronologijo vode – drzen režijski prvenec Kristen Stewart, posnet po spominih Lidie Yuknavitch, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, zdaj pa ga lahko gledamo pri nas.
Gre za film in knjigo o ženski, ki je doživela spolne zlorabe v otroštvu, je izg
Modra Sled
Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predsta
Odiseja
Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zg
Janez Vrečko: Čas ≡ prostor
Piše Tjaž Mihelič,
bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič.
Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem,
Tone Perčič: Dežela
Piše Muanis Sinanović,
bere Igor Velše.
Tone Perčič je pisatelj, ki se ga literarna zgodovina in bralstvo spominjata predvsem po romanu Izganjalec hudiča, ki je leta 1995 prejel nagrado kresnik in v slovensko literarno krajino posegel kot presenetljiv postmodernistični rez. Presenetljiv tudi zato, ker je bil Perčič takrat, kakor je še danes, v literarnih krogih skrivnostna, nepoznana osebnost. L
Ivan Dobnik: Tajga
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Pesmi za zbirko Tajga je Ivan Dobnik pisal več let. Nastajala je hkrati z njegovimi zadnjimi petimi pesniškimi knjigami – Tihe pesmi, Čajne pesmi, Rojstvo oaze, Do konca odprto nebo in Nostalgija, utopija. V teh ni zaznati tolikšne tesnobe ob grozotah sveta – kot bi bile na situ spoznanj namenjene prav tej zadnji, zapisane v poseb
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Piše Marija Švajncer,
bereta Maja Moll in Bernard Stramič.
Knjiga Andreja Capudra Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov: Esejev o Danteju in Breviarija. Avtorjeva soproga Majda Capuder v uvodnem zapisu Knjigi na pot pravi, da je zbirka esejev nastala v zadnjih letih moževega življenja. Njegova literarna pot se je začela z Dantejem in z njim se je tudi končala. Božanska komedija ga je sp
Jure Detela: Plačilo za moje stoletje
Piše Sanja Podržaj,
bereta Maja Moll in Bernard Stramič.
Pesnik, pisatelj, esejist, mislec in aktivist Jure Detela je gotovo eden najbolj zanimivih, edinstvenih in enigmatičnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Morda je njegova neobičajna, tudi tragična življenjska pot v splošni zavesti celo bolj znana kot njegovo delo, a eno z drugim je pravzaprav neločljivo. Prepričanja, ki jih je zagovarjal
Ines Cergol: A fresco
Piše Jože Štucin,
bereta Bernard Stramič in Maja Moll.
Pesniška zbirka uveljavljene pesnice Ines Cergol je izšla ob njenem odhodu v pokoj. Verjetno tudi kot nekakšna duhovna odpravnina šole, kjer je kot profesorica slovenščine dolga leta navduševala mlade literate ter se udejstvovala v mnogih drugih šolskih in družbenih dejavnostih. Sodelovala je z uglednimi institucijami na Koprskem, bila aktivn
Zvok padanja
Drugi celovečerec nemške režiserke Masche Schilinski je na lanskem Cannskem festivalu osvojil nagrado žirije. Slovenski naslov Zvok padanja je preveden iz angleškega naslova. V izvirniku je naslov In die Sonne schauen, kar dobesedno pomeni zreti v sonce, vendar pa res gre na več nivojih za temo padanja, zato je prevod naslova primeren.
Že v prvencu se je režiserka ukvarjala z obdobjem otroštva in
Pozna slava
Film Pozna slava je posnet po istoimeski noveli Arthurja Schnitzlerja, scenarij zanj pa je napisala Samy Burch, ki se jo morda spomnimo kot scenaristko filma Maj, december izpred treh let, takrat je bila nominirana za scenarističnega oskarja. V središču Schnitzlerjeve novele, napisal jo je pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger. V mladosti je izdal pesniško zbirko. Ker ni doživela nikakršnega
Dragica Krapež: Diktator z griča
Piše Robert Šabec,
bere Dejan Kaloper.
Veliki brat je dejansko iz mesa in krvi in še kako živ. Vse kar je George Orwell že davno vedel in popisal v romanu 1984, v katerem predstavlja distopično, totalitarno družbeno ureditev splošnega nadzora, se nam z zadnjim delom Dragice Krapež materializira oziroma personalizira v osebi starega očeta, po domače »wačeta«, ki naj bi si zaradi zlobe in totalnega
Nataša Skušek: Peti okus
Piše Miša Gams,
bereta Ana Bohte in Dejan Kaloper
Po kratkoproznem prvencu Pasja sreča je Peti okus druga zbirka kratkih zgodb Nataše Skušek, vizualne umetnice, kiparke, performerke in pisateljice, ki v svojih zgodbah skicira najrazličnejše vsakdanje situacije in jih začini z veliko mero humorja. Tudi tokrat je pred bralcem 32 zgodb, katerih rdeča nit se razprostira med bizarno kulinariko in feti
Tonja Jelen: Vtiskovanje
Piše Marija Švajncer,
bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte.
Pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen je že s prvo pesniško zbirko Pobalinka, prav tako pa tudi z drugo Greva, ostajava, saj sva pokazala razvejano in poglobljeno odsevanje individualnega bivanja. V lepo zvenečih verzih je poosebljala naravne pojave in jih povezovala s pojmi. Tako v impresivnih kot refleksivnih pesmih je upesnila ose
Ljubezen, ki ostaja
Islandski filmar Hlynur Pálmason je za Ljubezen, ki ostaja napisal scenarij, ga režiral in tudi posnel. Zanimivo je, da je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu pes, ki v filmu nastopa, po imenu Panda, za svojo vlogo prejel pasjo palmo. Gre za filmsko pripoved o družini s tremi otroki po ločitvi staršev, posneto na 35 mm filmski trak.
Ločitev v filmu ni redko tematizirana, pristopi do nje pa s
Orli republike
Igralec George Fahmy uživa status megazvezdnika egipčanskega filma; kljub temu, da družbo vse bolj obvladuje konservativna verska struja, se prepušča raznim nedovoljenim užitkom, od pijače do izvenzakonskih razmerij. Njegove pregrehe, med katerimi krmari s svojim večnim šarmom, ga sčasoma vendarle dohitijo; ko dobi ponudbo, da bi v cenenem propagandno-biografskem filmu odigral vlogo aktualnega pre
Bog ne bo pomagal
V nevihtni noči se ob vznožju Dinare pojavi skrivnostna tujka v črnini. V rokah nosi le Sveto pismo in majhno culico s kostmi – posmrtnimi ostanki svojega moža Marka, ki je umrl v požaru v daljnem Čilu. Vdova Teresa, ki jo je karizmatično upodobila Manuela Martelli, je prepotovala pol sveta, da bi moža pokopala v domači zemlji. Toda v odmaknjeni pastirski skupnosti naleti na svet, katerega jezika,
Samantha Harvey: V orbiti
Piše Katarina Mahnič,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter pr
Brina Svit: Adiós Buenos Aires
Piše Veronika Šoster,
bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič.
V Parizu živeča pisateljica Brina Svit se literarno znova podaja v živahni Buenos Aires, morda zadnjič. Leta 2008 smo lahko v slovenščini brali roman Coco Dias ali Zlata vrata, v katerem smo spoznali pisateljico Valérie Nolo, ki ji je plesalec tanga Coco Dias obljubil, da jo bom naučil plesati, če bo o njem napisala knjigo, in to tu
Aleš Mustar: Nad rušo
Piše Miša Gams,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Aleš Mustar, pesnik in prevajalec makedonske in romunske književnosti, v zbirki z naslovom Nad rušo tematizira zgodovinski, družbeni, politični in kulturni kontekst pokopališč, ki jih skupaj s hčerko obiskuje od Slovenije prek vzhodne in deloma zahodne Evrope vse do Azije. Zbirka je glede na geografsko oddaljenost razdeljena na pet sklopo
Backrooms: brez izhoda
Backrooms temelji na viralni zgodbi, ki se je začela konec prejšnjega desetletja razvijati na podlagi najdene fotografije. Ta prikazuje prazen pisarniški oziroma trgovski prostor s spuščenimi stropi in neonsko osvetljavo, vse v rumenkastih odtenkih in odprto daleč naprej, kot da prostoru ne bi bilo konca. Objavo na spletnem omrežju je spremljalo srhljivo besedilo o izgubljenih dimenzijah, v katere
Gledališko potovanje Na klancu (45.9652º N, 14.2959º E)
S peturno uprizoritvijo oziroma gledališkim potovanjem, ki je v režiji Tina Grabnarja nastal po motivih romana na Klancu Ivana Cankarja, Slovensko gledališče Celje zaključuje svojo sezono, ki je bila v celoti posvečena Cankarjevim delom.
Po motivih iz romana Ivana Cankarja Na klancu
Režiser: Tin Grabnar
Dramaturga: Benjamin Krnetić, Mojca Redjko
Scenografka: Sara Slivnik
Kostumografka: Tin
Paisiello v Ljubljani s tenoristom Bastienom Rimondijem in pianistom Edoardom Torbianellijem
Na 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki je bil 2. junija 2026 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, so pod naslovom Paisiello v Ljubljani zazvenele operne arije, ki so jih svoj čas poslušali Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj in Žiga Zois. Nastopila sta mladi francoski tenorist Bastien Rimondi in pianist Edoardo Torbianelli, nekaj vtisov s koncerta, ki je
Kromatika 9 - Luka Faulisi, Davorin Mori in Simfonični orkester RTV Slovenija
Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtek, 4. junija 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sklenil letošnjo sezono koncertnega cikla Kromatika. Pred orkester je tokrat stopil domači dirigent Davorin Mori, izvedli pa so Koncert za violino Petra Iljiča Čajkovskega, pri katerem se jim je na odru pridružil solist Luka Faulisi, ter Simfonijo št. 1 Antona Brucknerja. Komentar dogodka je pripr
Mediteranska melanholija - VIP 5
S koncertom, imenovanim Mediteranska melanholija, se je v petek, 5. junija, v Slovenski filharmoniji sklenila abonmajska sezona cikla VIP – Vokalno-instrumentalni program. Prispevek je pripravila Polona Gantar (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026).
V okviru abonmaja VIP je tokrat nastopil gostujoči Zbor Hrvaške radiotelevizije, z manjšo instrumentalno zasedbo – organistom Pavaom Mašićem, oboistko Marto M
Helena Koder: Kolizej
Piše Simon Popek,
bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte.
V slovenskem založniškem prostoru smo v zadnjem letu dobili nekaj odličnih knjig, ki v osrednjo vlogo ne postavljajo klasičnih literarnih junakov, temveč arhitekturo, stanovanja, hiše. Miloš Kosec v knjigi Enfilade skozi »življenje meščanskega stanovanja« na Resljevi ulici v Ljubljani ni obravnaval le fenomena enfilade, arhitekturne iznajdbe ba
Maja Drolec: Mavrični pajčolan
Piše Andrej Lutman,
bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte.
Maja Drolec je s pesniško zbirko Mavrični pajčolan prepričala strokovno žirijo mariborskega Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo in prejela prvo nagrado. Tudi avtorica spremne besede Vladimira Rejc v besedilu z naslovom Dlan v dlani ne skopari s pohvalnimi besedami in ugotovitvami.
Naslovnico zbirke krasi slika, ki prek mavričnih od
Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt (SNG Nova Gorica)
Uprizoritev komične drame o prodaji češnjevega vrta in obubožanih bogataših v ospredje postavlja hrepenenje po kmalu izgubljenem in hrepenečo izgubljenost v svetu, ki se neprekinjeno spreminja. V svetu, ki se neustavljivo spreminja, Čehovovi liki vztrajajo med hrepenenjem po preteklosti in upanjem, da bi bilo prihodnost še mogoče preoblikovati – kljub temu, da je češnjev vrt neogibno zapisan propa
Novi Val
Ko je francoski novi val, umetniško gibanje iz sredine prejšnjega stoletja, zarezal v dotedanjo filmsko tradicijo, ustvarjalno omejeno z brezhibno izpiljenimi scenariji in okostenelo produkcijo, ki ni dopuščala nobenega odmika, je film definiral popolnoma na novo. Nenadoma se je v njem znašlo vse, kar je še do včeraj veljalo za nesprejemljivo – na primer snemanje kadrov s kamero kar iz roke – in k
Še eno rundo, pa greva
Italijanski režiser Francesco Sossai kot glavne teme svojega filma Še eno rundo, pa greva navaja alkohol, prijateljstvo in arhitekturo. Filmsko pripoved, ki bi jo lahko označili za križanca med Kaurismäkijevo delavsko stoičnostjo in italijanskimi komedijami iz šestdesetih let, ki pod humorjem skrivajo družbeno kritiko, je namreč navdihnila noč, preživeta v barih beneške nižine pred leti, ko sta s
Boris A. Novak: Proslavljanja in poslavljanja
Piše Blaž Kavšek,
bere Igor Velše.
Zbirka esejev Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja je velikanska knjiga z ogromnim zvrstnim razponom. Čeprav gre, kot piše v podnaslovu, za »osebno- in literarnozgodovinske eseje«, teksti izrazito preizkušajo fleksibilnost te že izvorno fleksibilne polliterarne zvrsti. Dvainštirideset esejev, ki so obenem refleksije, pesmi, zgodbe, nekrologi in celo a
Pia Prezelj: Bili smo trije
Ppiše Marija Švajncer,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Kakovosten in umetniško prepričljiv roman Pie Prezelj Bili smo trije je drugačen od romanov, ki pri nas izhajajo v zadnjem času. Ne gre za to, da bi moralizirali ali se skušali držati togih vrednostnih meril, temveč kratko malo za to, da je napisan čustveno ter brez vulgarnosti in dopolnjevanja z angleškimi besedami. Avtorica
Jože Štucin: Matador in ljubica
Piše Miša Gams,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Po zbirkah Mrak in zarja, Bela čaplja in Marš na Soči, ki so izšle v zadnjih treh letih, je pred nami nova pesniška zbirka Jožeta Štucina, tolminskega pesnika, pisatelja, recenzenta in pedagoga, ki je pred štiridesetimi leti začel svoj pesniški opus s prvencem Ritem zavesti. Tudi v zbirki Matador in ljubica se posveča minevanju, soočanju s
Ljubezen boli
Sramežljivi in neizkušeni Colin živi pri delavskih starših v angleškem predmestju, ki nimajo težav s sprejemanjem njegove homoseksualnosti. Mati mu celo uredi zmenek v lokalnem pubu, kjer prepeva v kvartetu s svojim očetom. Toda Colin se zagleda v skrivnostnega, postavnega motorista Raya, s katerim se spusti v burno razmerje dominacije in podrejenosti. Zelo hitro se tudi preseli k Rayu, kjer posta
Slavenka Drakulić, Dragan Popović, Nedžad Avdić in drugi: Izgubljanje človeškosti {žalostne skrivnosti Srebrenice}
Julija 1995 so politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov zagrešile genocid nad Bošnjaki v Srebrenici. Predstava, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom, poskuša ponuditi uvid v izvedbo zločina, ki so ga zagrešili bosanski Srbi, ter v načine njegovega poznejšega razkrivanja in prikrivanja.
Režija: Matjaž Berger
Adaptacija besedil: Eva Mahkovic, Matjaž Berger
Dramaturgija:
Nina Dragičević Nemogoče
Piše Anja Radaljac,
bere Jure Franko.
Hibridno delo Nemogoče Nine Dragičević je bilo pred kratkim nominirano za Cankarjevo nagrado in kritiško sito, ampak četudi je nominacija namenjena natanko tej knjigi in četudi avtorica v njej zapiše, da se ničesar ne boji bolj kot komisij za nagrade na področju kulture, k čemur se bomo še vrnile, je za pričujočo knjigo morda bolj ključno, da se vprašamo, ali
Sandi Radovan: Koda
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Sandi Radovan je arhitekt, oblikovalec, fotograf in slikar. Kot oblikovalec in fotograf je avtor celostne podobe založbe Hiša poezije, njenih knjižnih izdaj in revije Poetikon. S pisanjem se je začel intenzivneje ukvarjati leta 2013 in v reviji Poetikon objavil svojo cikel Resničnostni šov. Pri Književnem društvu Hiša poezije je nato izšla
Lucija Mirkac Fortin: Petrihorion
Piše Miša Gams,
bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Lucija Mirkac Fortin, profesorica slovenščine na Gimnaziji Ravne na Koroškem, je pesnica, pisateljica, kantavtorica in vsestranska kulturna delavka slovensko-poljskih korenin. Literarno deluje na več področjih – objavlja v literarnih revijah, je tekstopiska, piše spremne besede, režira drame in muzikale, organizira delavnice kreativnega pisanja, pr
Lutkovno gledališče Ljubljana: Gospod Gnilc in plešoči medved
premiera: Lutkovno gledališče Ljubljana, 21. maj 2026
Radio Slovenija, Ars, 22. maj 2026
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči gledalci lahko obiskali Poprov Gradec, mesto s trčenimi prebivalci, čudaškimi, zabavnimi in odpuljeno bizarnimi prigodami ter svojevrstnimi znanji in veščinami. V uprizoritvi lutkovno-dramskega potovanja Gospod Gnilc in plešoči medved, ki je nastala po romanu Andyja
Kaj Marielle ve
V Artkino mreži se je zavrtel nemški film Kaj Marielle ve režiserja Frédérica Hambaleka z zanimivim vprašanjem v središču – kako bi reagirali starši, če bi njihov otrok nenadoma vedel za vse, kar delajo ali o čemer se pogovarjajo? Film, v katerem igrata prvaka nemškega filma Julia Jentsch in Felix Kramer, pa mlada Laeni Geiseler, si je ogledala Tesa Drev.
Kaj Marielle ve že v izhodišču ponudi zan
Ame Henderson in Matija Ferlin: Šov izgine
Plesna predstava je sklepni del duetnega triptiha, ki ga sestavljata še The Most Together We’ve Ever Been (2009) in Out of Season (2015). Koreografa v njem nizata odsekane drobce življenja, tiste, ki se zdijo v vnovičnem srečanju najbolj pretresljive, izpolnjujoče ali pa boleče. Torej tiste, ki globalno ne pomenijo veliko, na ravni posameznika pa sukajo našo perspektivo življenja.
Koreografija, i
Anja Radaljac: če se ne vrneš
Piše Pia Zala Meden,
bereta Jure Franko in Ana Bohte.
V romanu Anje Radaljac če se ne vrneš spremljamo nekromantko judito, ki ljudem pomaga ostati pri življenju v času epidemije samomorov v apokaliptičnem svetu. Judita, včasih tudi jude ali juju, je edina, ki se spominja brina, ki se je odločil za izbris – to oseba naredi namesto samomora: izbriše se iz mreže povezav med ljudmi in začne življenje
Eva Mahkovic: Pogovori z Bogom
Piše Silvija Žnidar,
bere Eva Longyka Marušič
Pisave pisateljice Eve Mahkovic, tudi dramaturginje in dramatičarke, se že od začetka njenega literarnega ustvarjanja drži oznaka avtofikcija, o kateri je zadnje čase, sploh na naših tleh, veliko govora, nemalo se je tudi piše. A pri Evi Mahkovic lahko vselej računamo na to, da nas bo z vsako novo knjižno izdajo presenetila z novo slogovno pa tudi vse
Klarisa Jovanović: Banket
Piše Miša Gams,
bereta Jure Franko in Ana Bohte.
V četrti pesniški zbirki Klarise Jovanović Banket se razpotegne raznolik poetičen svet in se v devetih sklopih razgrne pred bralcem in bralko v vsem svojem razkošju. Uvodna pesem Besedje, satovje se na metaforični ravni dotakne dela pesnika, ki polaga besedo k besedi kakor čebela, ki pripravlja satje za mlado kraljico in njeno “novo služinčad, za p
Ne Carmen!
Slovensko mladinsko gledališče sezono 2025/26 sklepa s predstavo Ne Carmen! Uprizoritev izhaja iz novele Prosperja Mériméeja, po kateri je bil napisan libreto za opero, ki jo je v drugi polovici 19. stoletja zložil skladatelj Georges Bizet. Uprizoritev v režiji Zane Hoxha zaokroža sodobna in problemska predelava Bizetove glasbe, v živo izvajana na klavirju. Predstavo si je ogledala Petra Tanko.
I
Hudičevka v Pradi 2
Kar dve desetletji je trajalo, da je satirična komedija o svetu visoke mode Hudičevka v Pradi dobila svoje nadaljevanje. Drugi del kultne uspešnice s preloma tisočletja prinaša vnovično druženje z odlično igralsko ekipo v polni zasedbi, z Meryl Streep in Anne Hathaway na čelu, vrsto insajderskih namigov na prizore iz prvega dela in obilje cameo vlog, od Lady Gaga in Marca Jacobsa do Donatelle Vers
Milosav Gudović: Jež in polž
Piše Marija Švajncer,
bereta Maja Moll in Dejan Kaloper.
Knjiga filozofa Milosava Gudovića Jež in polž, Hermenevtična basen skrivnosti je resno strokovno delo z vsem zahtevanim znanstvenim aparatom – od seznama literature do stvarnega in imenskega kazala ter povzetka v dveh jezikih. Recenzenta sta bila Brane Senegačnik in Luka Trebežnik, spremno besedo je napisal Alen Širca. Avtor interpretira s
Tatjana Pregl Kobe: Potem
Piše Vid Bešter,
bere Dejan Kaloper.
Vsaka pesem v pesniški zbirki Tatjane Pregl Kobe Potem ima na razpolago dve strani. Na levi strani je pod naslovom v poševnem tisku zapisana trivrstičnica, ‒ nekakšen moto k daljši pesmi na desni strani. Vsaka daljša pesem je dolga natanko eno stran. Nekaj pesmi ima še oštevilčena nadaljevanja, ki pa so prav tako vsa dolga natanko eno stran. Ker pa imajo nekat
Denis Vrbanec: Milenijec
Piše Miša Gams,
bereta Maja Moll in Dejan Kaloper.
Denis Vrbanec je pesnik, pisatelj in kantavtor mlajše generacije, rojene na prelomu 21. stoletja, predstavnik t. i. milenijcev, o katerih piše v svojem proznem prvencu. Po poklicu je športni pedagog, predlani je izdal pesniški prvenec Minevanja, napisal pa je tudi več kot 100 avtorskih komadov in izdal sedem avtorskih albumov. Glasbo ustvarja po
Mini teater: Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča
Mini teater, premiera: 8. maj 2026
Radio Slovenija, informativne oddaje, Ars, 11. maj 2026
V Mini teatru je zaživela obnovitvena uprizoritev predstave Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ki je kot solo igra režiserja Roberta Waltla premiero doživela že novembra 1999. Zdaj je vlogo igralca in animatorja lutk ene najprepoznavnejših pripovedi Ivane Brlić-Mažuranić prevzel Tadej Pišek. Izstopajoča
Mestno gledališče ljubljansko, Mala scena - Dario Fo, Franca Rame: Naključna smrt nekega anarhista
S premiero komedije nobelovca Daria Foja in France Rame Naključna smrt nekega anarhista se je na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenila letošnja sezona. Igro iz leta 1970 je prevedla in priredila Ira Rátej, režiral je Gregor Gruden. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek.
Morte accidentale di un anarchico, 1971
Komedija
Premiera: 8. maj 2026
Ustvarjalci
Prevajalka, avtorica
Tamara Štajner: Goseničji kožuh
Piše Sanja Podržaj,
bere Maja Moll.
Tamara Štajner je violistka in pisateljica, ki že od svojega devetnajstega leta prebiva na Dunaju. V nemščini je leta 2022 objavila pesniško zbirko, leto zatem pa svoj prvi roman Goseničji kožuh (Raupenfell) in ga je sedaj sama prevedla še v materni jezik. Za svoja literarna dela je prejela že več pomembnih nagrad, med drugim nagrado Kelag na tekmovanju za nagr
Trevor Pinnock in Spomin na Piso - FKK 5
Kot gostujoči dirigent se je na 5. koncertu letošnje sezone filharmoničnega cikla FKK predstavil Trevor Pinnock; pod naslovom Spomin na Piso, ki se navezuje na zadnje sodelovanje filharmonikov s tem britanskim dirigentom, je zazvenela glasba Josepha Haydna Wolfganga Amadeusa Mozarta in Felixa Mendelssohna. Poleg Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije so nastopili še Mešani pevski zbor Glasbene m
Preklinjam
Nevrološka motnja Tourettov sindrom, ki so jo nekoč imenovali kar 'divja norost', se običajno izraža z motoričnimi ali vokalnimi tiki, torej neprostovoljnimi kratkimi, hitrimi in nenadnimi gibi, besedami ali stavki, ki jih ljudje s sindromom ne morejo enostavno nadzorovati. Stanje je leta 1885 prvič opisal francoski nevrolog Georges Gilles de la Tourett, šele sredi dvajsetega stoletja pa se je zgo
Alojzija Zupan Sosič: Uporno upanje v prihodnost
Piše Blaž Kavšek,
bere Igor Velše.
Študija literarne zgodovinarke Alojzije Zupan Sosič Uporno upanje v prihodnost, ki Ivana Cankarja obravnava predvsem kot romanopisca, vzvode za razlago njegove prelomnosti, izjemnosti in vloge utemeljitelja slovenske literarne modernosti išče v njegovi izmuzljivosti: Čeprav se je odrekel moraliziranju, je njegova literatura poudarjeno etična. Čeprav izrazito ume
Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.
Piše Aljaž Krivec,
bere Igor Velše.
Učne ure Eve K. so svojevrstno nadaljevanje avtoričinega odlično sprejetega romana Na klancu. Znova se srečamo z Evo, vendar tokrat samo s svojima hčerkama. A prikaz družinskega življenja predstavlja le eno od dveh osrednjih pripovednih linij, druga je posvečena Evinemu poučevanju v osnovni šoli, torej v službi, ki jo je pravkar nastopila. In čeprav se tu in ta
Marjan Strojan: V parku, mesec
Piše Tjaž Mihelič,
bereta Maja Moll in Igor Velše.
Pesniške zbirke Marjana Strojana V parku, mesec bi se lahko najprej lotili celostno in pogled usmerili na razmerje med obliko in vsebino. Tako kot ga obravnava empirična literarna veda. Pred nami se razkazuje zbirka, kakor da bi izšla v nekih drugih časih.
V sicer prikupni skorajda že za otroke ustvarjeni ilustraciji Mance Kovačič se pred nami ra
Kontinental ’25
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na p
Andrej Lutman: Zarodek z vratarko
Piše Pia Zala Meden,
bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič.
Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene c
Mitja Velikonja: Po–mišljaj
Piše Jože Štucin,
bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič.
Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu
Aleš Učakar: Enakonočja
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in
Tiha prijateljica
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada d
Problem filmskih glasbenih biografij in predvsem filma Michael
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, k
