Ocene
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Epizode
Ivana pred morjem
V SNG Drama Ljubljana je sinoči premiero doživela predstava Ivana pred morjem, ki je nastala po knjižni predlogi istoimenskega, s kresnikom nagrajenega romana pisateljice Veronike Simoniti. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, je režirala Lucija Trobec.
Avtorici odrske priredbe: Luna Pentek, Lucija Trobec
Dramaturginja: Luna Pe
Maja Haderlap: Ženske v temi (SNG Nova Gorica)
Dramatizacija romana v dvodelni strukturi izrisuje življenje in zapuščino Mire in njene mame Ani, ki ju v razrednih in družbenih razlikah neobhodno povezuje medgeneracijska travma. To se zdi glavno vodilo dramatizacije, ki pa v vprašanje zapuščine travme spretno vpleta teme identitete, jezika, narodnosti in intimnih družinskih odnosov.
Režiserka: Brina Klampfer Merčnik
Prevajalec: Štefan Vevar
Av
Razsodnost in rahločutnost
Po očetovi smrti se družina Dashwood znajde v stiski – zaradi zapletene sorodstvene in premoženjske situacije morajo mati in hčerke zapustiti svoj podeželski dvorec. Za starejši hčerki Elinor in Marianne, ki sta v letih, ko postajata zanimivi za snubce, je ta razvoj še posebej neprijeten, saj sta vsaka na svoj način prisiljeni krmariti med razumskimi in čustvenimi odločitvami glede svoje prihodnos
Kromatika 1: La Maestra in Cellofest
Simfonični orkester RTV Slovenija je z glasbo Elfríde André, Camilla Saint-Saënsa in Felixa Mendelssohna Bartholdyja ter v sodelovanju s Cellofestom odprl svoj abonmajski cikel Kromatika.
Mestno gledališče ljubljansko - Ivan Cankar: Romantične duše
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Romantične duše Ivana Cankarja. To je prva Cankarjeva drama, mladostno delo, ki so ga natisnili in uprizorili šele po pisateljevi smrti. Igro v treh dejanjih je na odru Mestnega gledališča ljubljanskega režirala Maša Pelko. Predpremiero v ponedeljek, 19.10., si je ogledala Staša Grahek.
Romantične duše, 1897
Drama
Premiera:
Simona Hamer, Anđelka Nikolić: Kako se naučiti dvojine
NAPOVED: Sinoči je bila premiera v Prešernovem gledališču Kranj. Simona Hamer kot avtorica in dramaturginja ter Anđelka Nikolić v vlogi režiserke in scenografke sta na oder postavili besedilo z naslovom Kako se naučiti dvojine. In ne, ne gre v prvi vrsti za nasvete, kako bolje oblikovati odnose v paru, ampak za izraz slovenske slovnice. Dvojina torej, ki se je morajo tujejezični govorci naučiti. T
Lutkovno gledališče Ljubljana: Bikec Ferdinand
Lutkovno gledališče Ljubljana, 15. oktober 2026
Radio Slovenija, Svet kulture, 19. oktober 2026
Na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana si lahko ogledate gibalno-lutkovno predstavo Bikec Ferdinand, ki je nastala po priljubljeni zgodbi Munrorja Leafa o nenavadnem bikcu, ki ima namesto nasilnega bojevanja v areni raje mir na pašniku, vonj mladih juter in opojno dišečih cvetlic. Predst
Luka Novak: Od izgubljenih iluzij do umetne inteligence
Piše Blaž Kavšek,
bere Aleksander Golja.
Znanstvena monografija Luke Novaka Od izgubljenih iluzij do umetne inteligence: potrošništvo med Balzacom in Pasolinijem obravnava razmerje med sferama estetske in tržne vrednosti literarnega dela, tj. med umetniškimi ideali in komercialnimi interesi, poljema literature in moči. Študija se nanaša na francosko in italijansko zgodovine literature, njeni mej
Dejan Koban: Nenadejano
Piše Jože Štucin,
bereta Maja Moll in Aleksander Golja.
Nekako smo že pozabili na ludizem, nadrealizem, besedne igre, modernizem in postmodernizem v najbolj žlahtni podobi, sploh so se nam postopoma temelji poezije, ki so tako odločno in odlično zaznamovali slovensko pisanje druge polovice prejšnjega stoletja, nekako spodmaknili, ostali v preteklem času. Zbirka Dejana Kobana Nenadejano, ki marsik
Tadeja Krečič Scholten: Jokala sem … pa tja
Piše Katarina Mahnič,
bereta Aleksander Golja in Maja Moll.
Prvenec Tadeje Krečič Scholten Nikoli ni prepozno iz leta 2021, prav tako zbirka kratkih zgodb, se mi je tako močno zasidral v spomin, da še zdaj začutim vzdušje posameznih pripovedi in mi pred oči živo stopi prizorišče, kjer se nekatere dogajajo, pa sem vmes prebrala in pozabila že malo morje knjig. Težko je takšno pisanje preseči ali,
Carlo Goldoni: Letoviška trilogija
Na Velikem odru Drame SNG Ljubljana je premiero doživela Letoviška trilgoija Carla Goldonija v režiji Diega de Brea.
Režiser: Diego de Brea
Prevajalka: Mojca Kranjc
Dramaturginja: Diana Koloini
Lektro: Arko
Scenograf: Diego de Brea
Kostumograf: Blagoj Micevski
Avtor Glasbe: Jože Šalej
Oblikovalec videa in zvočne podobe: Igor Potočnik
Oblikovalka svetlobe: Mojca Sarjaš
Oblikovalka maske:
Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče
Piše Pia Zala Meden,
bereta Ana Bohte in Igor Velše.
Knjiga avtobiografskih esejev Vinka Möderndorferja Življenje ali gledališče je razdeljena na dva večja vsebinska dela in krajši uvodni razmislek. Najprej avtor razmišlja o pomenu gledališča v življenju gledališkega umetnika in postavi vprašanje, ali je pomembnejše gledališče ali življenje. Möderndorfer pravi, da sta neločljivi ter da je gledali
Maja B. Kranjc: Kjer teče košuta
Piše: Tonja Jelen,
bereta Igor Velše in Maja Bohte.
Drugi roman pesnice, pisateljice, dramaturginje in klinične psihologinje Maje B. Kranjc Kjer teče košuta razčlenjuje individualne zgodbe in medosebne odnose ter razkraja navidezno podobo sreče in popolnosti. Osrednje gonilo fabule je beg. Ne nazadnje pa se v beg lahko podamo vsi – ali fizično ali mentalno.
Delo se uspešno loteva dveh pripovednih
Iztok Osojnik: No, čas je, da poiščeva naslov
Piše Veronika Šoster,
bereta Ana Bohte in Igor Velše.
Iztok Osojnik je eden izmed naših najbolj plodovitih ustvarjalcev, njegovi prsti dandanes kar šibajo po tipkovnici, nekoč so po tipkah pisalnega stroja, kdaj verjetno tudi njegova pisala po papirčkih in notesnikih. Tokrat se predstavlja s pesniško zbirko, ki ima večplasten in ironično obarvan naslov: No, čas je, da poiščeva naslov. Po eni stra
Skriti ljudje
Na Islandiji je izročilo o skritih ljudeh, imenovanih huldufólk, še danes živo. Gre za po ljudskem verovanju nevidna bitja, ki prebivajo v skalah in gričih, zaradi njih pa naj bi že marsikje spremenili celo traso ceste. Na to izročilo se navezuje tudi naslov novega filma Mihe Hočevarja, v katerem se Islandec brez spomina in potnega lista znajde med pisano druščino iz ljubljanskega predmestja. Hoče
Matjaž Zwitter: Drevesa se spominjajo
Piše Marija Švajncer,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Matjaž Zwitter, znani slovenski zdravnik, specialist onkologije za radioterapijo in dejaven udeleženec javne polemike o končanju življenja s tujo pomočjo ter drugih vprašanjih s področja medicinske etike, je objavil roman Drevesa se spominjajo. Zdravnikov, ki so tudi pisatelji, je v Sloveniji kar nekaj, med njimi mariborski kardiolo
Kaja Teržan: Omamori
Piše Miša Gams,
bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič.
Po pesniškem prvencu Kaje Teržan Delta, ki je bil nominiran za Veronikino nagrado in ki je predstavljal osnutek za performans z istim naslovom, je leta 2018 izšla njena zbirka Krog, ki je bila ovekovečena z Jenkovo nagrado. Zbirki Nekoč bom imela čas je sledil njen romaneskni prvenec Obračun, ki se je uvrstil med deseterico nominiranih ro
Robert Simonišek: Ameriška noč
Piše Urban Leskovar,
bere Igor Velše.
Roberta Simoniška poznamo kot pisatelja, pesnika, esejista in doktorja umetnostne zgodovine. Dvakrat je prejel Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, prva mu je bila podeljena za Trk prostorov druga pa za zbirko Pejsaži – sanjati na soncu. Je tudi uveljavljen pesnik in prejemnik Jenkove nagrade, ki mu je bila podeljena za delo Vračanje k čistosti.
V z
Digger
Bombastična epopeja Digger, novi projekt mehiškega režiserja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, se bo decembra najbrž znašla na prav toliko seznamih najboljših pa tudi najslabših filmov leta. Politična satira, ki nadaljuje izročilo Kubrickovega Dr. Strangelova, ali pa pridigarsko jadikovanje, s kakršnim nam je postregel že Adam McKay v komediji Ne glejte gor? Polarizirani odzivi na Diggerja so po eni
Fjord
Močno verna romunsko-norveška družina Gheorghiu se preseli v majhen obmorski kraj na Norveškem. S svojimi petimi otroki se kljub obojestranski zadržanosti uspešno vključi v lokalno skupnost. Mihai in Lisbet se zbližata s sosedi in sta vedno pripravljena priskočiti na pomoč, starejša otroka si hitro najdeta prijatelje. Toda ko učiteljica opazi modrice na telesu najstnice Elie, se najprej zgane šols
Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev
Piše Marija Švajncer,
bereta Bernard Stramič in Ajda Sokler.
V izzivalni knjigi Kuhinja revežev, Eseji in recepti se Svetlana Slapšak, ugledna antropologinja, klasična filologinja in angažirana premišljevalka, ukvarja z razvejano problematiko, ki je veliko več kot zgolj proučevanje kuhinje in kulinaričnih veščin. Že res, da je poglavitni cilj, kot pravi avtorica, prevrednotiti hrano revežev ter
Alena Begić: Dan za izboljšave
Piše Sanja Podržaj,
bereta Bernard Stramič in Ajda Sokler.
Zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave je knjižni prvenec Alene Begić, ki je prvotno izšel leta 2022 v Zagrebu. Pisateljica bosanskih korenin se je rodila v Nemčiji ter odraščala med dvema državama in dvema jezikoma, katerima je dodala še tretjega, slovenščino, ko se je odločila za študij filozofije in primerjalne književnosti na ljubljan
Silvester Plotajs Sicoe: moje srce je čisto umazano
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Ajda Sokler in Bernard Stramič.
Druga pesniška zbirka akademskega slikarja in pesnika Silvestra Plotajsa Sicoeja ima naslov moje srce je čisto umazano. Ker sem pesmi, nastale od marca 1997 do konca leta 2008 prvič prebirala v rokopisu že pred skoraj dvajsetimi leti, bi lahko zapisala, da je pred mano nova stara zbirka poezije. Besedna igra se malce nanaša na protis
Mala Drama: Nam se to ne more zgodit
Mala Drama, petek, 25. september 2026
Radio Slovenija, informativne oddaje, 26. september 2026
(daljša verzija)
V Mali Drami je bila sinoči prva slovenska uprizoritev romana Bettine Wilpert Nam se to ne more zgodit v dramatizaciji Lare Fritz in Philippa Matthiasa Müllerja, režirala pa jo je Eva Nina Lampič. V predstavi, ki odpira vprašanja pogledov na spolno nasilje, na posilstvo, in
Aleš Berger: Noč v Zagorju (SNG Nova Gorica)
Odrski kalejdoskop predstavlja življenjsko in umetniško pot tomajskega iskalca lepote in pravice, ki je svoje življenje pri dvaindvajsetih letih sklenil leta 1926, nekaj mesecev po obisku revirjev in prečuti noči na železniški postaji Zagorje. Uprizoritev je poklon letošnjemu Kosovelovemu letu, posvečeno stoletnici pesnikove smrti.
Avtorica priredbe in režiserka: Neda R. Bric
Asistentka režiserke
Ljubljeno bitje
Esteban Martínez, cenjeni režiser srednjih let, se po daljši odsotnosti vrne v rodno Španijo, kjer pripravlja svoj novi celovečerec. Na kosilu se sreča s svojo zdaj že odraslo hčerko Emilio, ne najbolj uspešno igralko, s katero v času svoje odsotnosti in njenega odraščanja ni bil v stiku. Esteban ji zagotovi profesionalen pristop na snemanju, vendar stare frustracije in nepredelane rane ves čas vd
Dino Pešut: Granatiranje - Premiera v Cankarjevem domu v Ljubljani
V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu v Ljubljani so premierno in prvič na slovenskih odrih uprizorili nagrajeno besedilo hrvaškega avtorja Dina Pešuta z naslovom Granatiranje; prevedel ga je Alen Jelen, ki je predstavo tudi režiral. Uprizoritev je nastala v produkciji ŠKUC Gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom in Zavodom Kolaž. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek.
Prevajalec in
Marko Kravos: Kar in kar maj
Piše Marija Švajncer,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Kaj bi lahko pomenil naslov Kar in kar maj? Razumeli bi, če bi avtor napisal Kar in kar naj, toda dodani maj je nekaj posebnega in dovolj zgovornega. To je pomladni mesec, ko vse cveti in že skoraj pozabljamo, kako nas je pozimi zeblo in nam je bilo kar sitno. Dozdevalo se nam je, da trave ne bodo nikoli več ozelenele in se bodo sivi
Andrej Tomažin: Osiromašeni uran
Piše Vid Bešter,
bere Igor Velše.
Osiromašeni uran, drugi roman in peta knjiga Andreja Tomažina, prinaša dobro znano, lahko bi rekli že kar klasično temo. Brezimni prvoosebni pripovedovalec, moški na robu srednjih let, je svoje življenje virtuozno zminiral do te mere, da je v njem postal stranski lik, ki bo zapustil komaj kakšno sled, pa še ta bo najverjetneje prišla na dan pri kakšnem terapevtu.
Vida Simoniti: Optimisti
Piše Blaž Kavšek,
bere Jure Franko.
Optimisti so romaneskni prvenec filozofa in umetnostnega zgodovinarja Vida Simonitija. Največji del romana zaseda zgodba Valentina Volka, mladeniča iz Kassla, sina slovenskih imigrantov v Nemčiji. V najstniških letih se pod mentorstvom lokalnega duhovnika slovenskih korenin navduši nad literaturo in svojim slovenstvom ter se v Ljubljano odpravi študirat primerj
Ivan Viripajev: Iranska konferenca
Ivan Viripajev: Iranska konferenca
SNG Drama Ljubljana, sezona 2026/27,
premiera 19. 9. 2026
V novo gledališko sezono Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana vstopa z uprizoritvijo drame sodobnega dramatika in filmskega režiserja Ivana Viripajeva Iranska konferenca v režiji Nine Rajić Kranjac. Srečanje na akademski ravni, na katerem naj bi pretresali poglede na dogajanje v Iranu z vidikov ku
Oasis: Don`t Look Back in Anger (Ne ozri se v gnevu)
Skupina Oasis je bila ena od največjih rokovskih zasedb devetdesetih, znana tako po glasbi kot po nenehnih sporih med vodjema skupine, bratoma Gallagher. Njuni nesporazumi so tudi privedli do končnega konflikta na rokovskem festivalu v Parizu leta 2009, ko so člani zasedbe Bloc Party pred koncem svojega dela obiskovalcem sporočili žalostno novico, da skupina Oasis ne bo prišla na oder, ker ne obst
Filharmoniki Baltskega morja in Lana Trotovšek na sklepnem koncertu 74. Ljubljana festivala
Glasbeni utrip, 16. 9. 2026, piše in bere Mihael Kozjek.
Letošnjo edicijo Ljubljana festivala je sklenil niz simfoničnih koncertov vrhunskih orkestrov svetovnega slovesa. Kot zadnji je 8. septembra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Filharmonični orkester Baltskega morja, ki ga je leta 2008 ustanovil Kristjan Järvi in ga sestavljajo mladi glasbeniki iz držav ob Baltskem morju. Za
Khatia Buniatishvili in Berlinski simfoniki na 74. Ljubljana Festivalu
Glasbeni utrip, 16. 9. 2026, piše Maruša Frelih.
Letošnji Festival Ljubljana je bil tudi v znamenju prvovrstnega pianizma – poleg redne gostje, znamenite Marthe Argerich, sta nastopila še vrhunska pianista mlajše generacije Bruce Liu in Yuja Wang, kot zadnja na tej biserni ogrlici pa še gruzijska pianistka Khatia Buniatishvili. Na oder Gallusove dvorane je stopila v družbi Berlinskih simfonikov p
Boštjan Tadel: Svoboda 1980
Piše Andrej Lutman,
bere Dejan Kaloper.
Knjiga, ki je izšla pri založbi, ki se imenuje Super, si vsaj na začetku zasluži nekaj superlativov. Pa jih naštejmo: imenitna, čudovita, odlična, dražestna, vrhunska, vabljiva zapeljiva, mikavna, očarljiva, privlačna ... Poznamo še katerega? Ne? Lahko nadaljujemo? Pa dajmo: ugledna, pomembna, znamenita, izbrana, prevzvišena ... Tako nekako naj bi potekal
Eva Šubic: Tema se deduje po očetu
Piše Ajda Klepej,
bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Pesniški prvenec Eve Šubic Tema se deduje po očetu se razpira kot intimističen svet, v katerem pa pesnica, v nasprotju s temačnim naslovom in naslovnico, predvsem raziskuje in preobrača temo v drugo obliko svetlobe, ki je vseprisotna. Tema ne pomeni ugasnjena luč, praznina, nič, temveč je za pesnico prostor mnogoterih odtenkov in nians,
Boštjan Troha: Kako igrati šah v temi
Piše Matej Bogataj,
bere Dejan Kaloper.
Prvenec Boštjana Trohe – Kara Kako igrati šah v temi, podnaslovljen kot Priročnik za začetnike, je težko žanrsko umestiti, še težje mu je najti primerjavo v domačem literarnem prostoru. Roman sprva deluje precej enigmatično – trije zavaljeni, pijani in našmrkani se v uvodu znajdejo na letalu in na letališčih. Toledo je očitno nadvse bogat in financira igro
Kolektiv Igralke in Žiga Divjak: Vozel
Predstava Vozel gledalca s pripovedmi vodi skozi zgodovino, sedanjost in vizijo prihodnosti mesta Reka, ki je že zgodovinsko zaznamovano z vojno in vojaško industrijo. Tako ladjedelnica kot druge industrijske panoge so bile že od konca 19. stoletja povezane z vojaško pomorsko opremo.
Reka je tudi domovanje kolektiva Igralke, ki jih v Sloveniji poznamo po izjemno uspešnem ciklu predstav Spolna vzgo
Rainer Werner Fassbinder: Osem ur ni ves dan
NAPOVED: Prva premiera v Prešernovem gledališču Kranj je bila sinoči. Gre za koprodukcijsko predstavo Osem ur ni ves dan Rainerja Wernerja Fassbinderja. Avtor priredbe in dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, režiser pa Sebastijan Horvat. Premieri v Kranju bo sledila ljubljanska premiera v Slovenskem mladinskem gledališču, februarja pa v Mestnem gledališču Ptuj in v Zagrebškem HNK. V vseh koprod
Mestno gledališče ljubljansko - Oscar Wilde: Saloma
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so začeli novo sezono s premiero poetične enodejanke irskega avtorja Oscarja Wilda – Saloma. Igro je Wilde napisal v francoščini leta 1893; prevedel jo je Primož Vitez, tokratno uprizoritev je režiral srbski režiser Miloš Lolić.
Premiero si je ogledala Staša Grahek.
Prevajalec Primož Vitez
Režiser, scenograf in avtor glasbene opreme Miloš Lolić
D
Irena Štaudohar: Globoko v gozdu
Piše Tonja Jelen
bere Eva Longyka Marušič.
Knjiga Irene Štaudohar Globoko v gozdu je precizno eruditsko delo, ki pa so ga spodbudili osebni vzgibi. Eseje s podnaslovom O divjem in intimnem je namreč sprožila prerana izguba avtoričinega očeta in ravno tako se tudi končajo. A čeprav se je eno življenje tam prehitro končalo, ta habitat ni postal osovražen. Daleč od tega – je izjemen navdih.
Irena Š
Muanis Sinanović: Modra svetloba
Piše Urban Leskovar,
bere Aleksander Golja.
Muanis Sinanović velja za enega izmed najbolj prepoznavnih ustvarjalcev v slovenskem literarnem prostoru. Poznamo ga predvsem kot pesnika, esejista in kritika. Za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, za zbirko Krhke karavane pa kritiško sito, je tudi prejemnik Stritarjeve nagrad
Ace Mermolja: Moj papirnati dom
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Če pošteno povem, sem obsežno pesniško zbirko Moj papirnati dom prebirala v nekem posebnem ozračju. Minljivost je z odhajanjem v onkraj nekaterih ljudi iz moje bližine postala preveč resnična, ocena knjige Mrtvaški ples Damijana Stepančiča težka, in izpoved pesnika Aceta Mermolje z opisovanjem bolečine osamljenosti in temine post
Gajin svet 3
Če je bil Gajin svet v prvem delu zmes romantične komedije in prvin kriminalke, nas tokrat preseneti njegova skoraj dvodelnost, nekako v prvi tretjini in sklepu spremljamo Gajino zgodbo o njeni prvi srednješolski romanci, pri čemer na lastni koži izkusi medvrstniško nasilje; v večjem delu filma pa se zgodba povsem zasuka v vojno kriminalni žanr z vrsto akcijskih prizorov po zgledu ameriških filmov
Iztok Geister: Esej o otoku
Piše Matej Bogataj,
bere Igor Velše.
Iztok Geister je od pesniških začetkov, ko je bil član konceptualistične skupine OHO, takrat s pomenljivim psevdonimom Plamen in s pesniško zbirko Parjenje čevljev kot najbolj znano in priznano iz tistega obdobja, prehodil dolgo literarno pot. V zadnjem času ga beremo predvsem v občutenih in poglobljenih esejih o naravi – o sobivanju, soodvisnosti in raznovrst
Iris Vinski: Da ne
Piše Andrej Lutman,
bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič.
Zgoraj besedica, pritrdilnica da, spodaj besedica, nikalnica ne. Vmes pa črnina, črnina nekje med sajami in nočjo, kakršna je značilna za knjižno zbirko Črna skrinjica. V njej naj bi izhajale pesmi, ki pri drugih založbah iz različnih razlogov niso objavljive. Naslednji razlog za nastanek knjižne zbirke je način predstavitve knjig: Lit
Igor Harb: Ko zemlja zdrsne za obzorje
Piše Katarina Mahnič,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Nad znanstveno fantastiko nisem bila nikoli navdušena. Ne nad filmi, še manj nad literaturo. Prav tako nisem preveč navdušena nad vesoljem. Občudovanje od daleč – zvezde, sonce in luna, to ja –, če pa bi mi kdo ponudil zastonjsko potovanje tja gor, bi ga brez premisleka odklonila. Potem pa mi pride v roke odličen roman britanske pisa
Zasebno življenje
Zasebno življenje Rebecce Zlotowski je kriminalna drama, ki to pravzaprav ni. Film se osredinja na lik Lilian Steiner, ameriško psihoterapevtko, ki živi v Franciji, igra jo Jodie Foster, in na prelom v njenem profesionalnem ter zasebnem življenju, ko izve za smrt svoje pacientke Paule. Lilian spoznamo kot izrazito hladno in racionalno psihoterapevtko z dolgo kariero, ki v meščanskem stanovanju sp
Bridki božič
Kdo bi Pedru Almodóvarju očital, da se po 23 celovečercih ponavlja; mi bomo raje rekli, da se vrača k večnim temam ustvarjalne krize, krivde in ega. Pri 76 letih se sprašuje, ali je ustvarjalni princip, na katerem je zgradil celo svojo kariero, sploh legitimen.
Po izletu v ustvarjanje v angleščini se Španec vrne k iztočnicam največje mojstrovine svojih zrelih let, drame Bolečina in slava. Še vedno
Nataša Velikonja: Ključi
Piše Sanja Podržaj,
bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič
Pesniška zbirka pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja preseneti že na prvi pogled, in to dobesedno. Oblečena je v črn ovitek, na naslovnici pa ne najdemo naslova in imena avtorice, ampak kar pesem. Na ta način v zbirko vstopimo, še preden knjigo zares odpremo. Zadnja platnica, ki običajno vabi z blurbom, je prazna, tudi n
Vid Karlovšek: Destrukcije
Piše Miša Gams,
bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper.
Prvo, kar nam ob prebiranju pesniške zbirke Vida Karlovška Destrukcije pade v oči, je domiselna igra z jezikom. Ta se iz pesmi v pesmi stopnjuje, besedne zveze se ponavljajo in hudomušno preobračajo kot v kakšni ludistični igri, pri čemer se pesnik posveča zlasti njihovemu zvenu in z njim povezanimi asociacijami … Tako v pesmi z naslovo
Samo Kreutz: Lomljene poti
Piše Miša Gams,
bereta Maja Moll in Jure Franko.
Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in d
Nika Nikolič: Zataknjeni v vezju
Piše Matej Bogataj,
bere Igor Velše.
Nika Nikolič je v literarni prostor vstopila z romanom Nekadilci brez otrok, kjer je že v naslovu priklicala nemogočo situacijo najemojemalcev; od njih lastniki stanovanj zahtevajo čim manj motenj, ki bi jih lahko prinesli neukrotljivi otroci, tudi čim manj sledi na inventarju, ki bi ga recimo pustil tobačni dim. V romanu sledimo zgodbi punce, ki s priložnostn
Andreja Blažič Klemenc: Življenje potuje skozme
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Jure Franko in Maja Moll.
Poezija primorske avtorice, profesorice in prevajalke Andreje Blažič Klemenc je meditativna, lirična in osredotočena na bivanjska občutja. Njen slog zaznamujejo subtilni stilistični utrinki, krajše pesniške oblike in globoko zaupanje v moč in izraznost besede. V pesniškem prvencu Naj me beseda iz leta 2013 je zajela v čas ujete trenutke, p
Alenka Koron: Stičišča
Piše Tonja Jelen,
bere Lidija Hartman.
Zbirka štirinajstih znanstvenih prispevkov Alenke Koron Stičišča predstavlja daljše časovno raziskovanje slovenskega leposlovja. Razprave so že bile objavljene v monografijah in revijah, kot so Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost in češka Slavica litteraria. Raziskovalka, literarna komparativistka in publicistka se v njih posveča slovenskemu leposlo
Ivo Svetina: Avgust
Piše Pia Zala Meden,
bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Ivo Svetina v zbirki Avgust upesnjuje poletno melanholijo minljivosti. Kar 72 pesmi, napisanih v prostem verzu, obravnava bivanjsko tematiko človekove smrtnosti in osamljenosti, ki se neločljivo prepleta s poetološkimi vprašanji.
Zbirka se začne z motom Williama Carlosa Williamsa: “Poleti se pesem sama poje.” Svetinove pesmi tako sledijo
Borut Kraševec: Dan spomina
Piše Vid Bešter,
bere Jure Franko.
Borut Kraševec nam že na prvih straneh svojega drugega romana Dan spomina daje vedeti, da meri visoko. Vse bo stalo, kot je treba, napove, ko pred nami metodično in kot po pravilu razlaga elemente romana … Prav vse, kar položi pred nas, podaja kakšno informacijo ali pa draži s še neznanim razpletom. Nič ni odveč ‒ in vse je polno sladkih bralskih obetov! Še najv
Rt strahu
Ali smo res potrebovali še tretjo priredbo romana, ki je zaživel najprej leta 1962 kot tesnobna srhljivka z Robertom Mitchumom in potem v devetdesetih še kot eksplicitna, mejno sadistična grozljivka z Robertom De Nirom? Ali so zgodbi, katere morda največji odliki sta učinkovita zasnova in jedrnat tempo, res koristili raztegovanje na deset epizod, dodajanje stranskih zapletov in posodabljanje likov
Anton Špacapan in Francesco Tomada: Volkuljin sin
Piše Iztok Ilich,
bere Jure Franko.
Priprave na spomladi zaokrožen kulturno-politični projekt Evropska prestolnica kulture, ki je ustvarjalno povezal obe Gorici, so spodbudile posebno razpoloženje, iz katerega so ob uradnem programu dogodkov spontano rasle različne bolj osebne povezave. Tako je tudi nastajanje knjige Volkuljin sin združilo dva avtorja, enega iz slovenske in drugega z italijanske
Janez Ramoveš: Heronova spirala
Piše Jože Štucin,
bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Pesniška zbirka Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) Janeza Ramoveša, pesnika iz Suše pod Blegošem, je po osnovni zgradbi sonetni venec, akrostiha sicer ni, ima pa še druge vsebinske dodatke, ki pesnitev širijo v večji in kompleksnejši izdelek. Avtor spremne besede Zdravko Duša jo opisuje kot nekakšen hibrid, pesniško zbirko, ki ima n
Veronika Simoniti: Kako umirajo ladje
Piše Ajda Klepej,
bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Tretji roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje beremo kot za nazaj napisan dnevnik. V njem nam pripovedovalka razgrinja svoje spomine iz povsem osebnih razlogov, s tem se bori proti pozabljanju in strahu pred minevanjem in izginjanjem. Retrospektivno razmišljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih odločitvah, omogoča pa j
Spider-Man: Nov dan
Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«
Orlando Uršič: Preden grem naprej
Piše Tonja Jelen,
bere Ana Bohte.
Roman urednika in pisatelja Orlanda Uršiča Preden grem naprej odstira lokalno in nacionalno zgodovino, opisuje povojni čas posameznika in njegove družine, ki so ji odvzeli dostojanstvo in tudi življenja. Literarizirana resnična zgodba pokaže, da ima vsaka stvar več plati,
Tudi v četrtem romanu se Orlando Uršič osredotoča na posameznika in njegovo pezo, povezano
Lenart Zajc: Kolesca harmonije
Piše Blaž Kavšek,
bere Igor Velše
Kolesca harmonije so prvi roman Lenarta Zajca po trilogiji Odred, v kateri se je literarno spopadel s kompleksnostmi druge svetovne vojne in njenih posledic na Slovenskem. Novi roman je spet bolj fantastičen in formalno bolj igriv. Gre za literarno delo, ki ga umerjajo konvencije in narativne možnosti, značilne za zgodbe o potovanju v času. V to shemo je vpeta kr
Alja Adam: Pes, dvojčici in zeleni tatu
Piše Silvija Žnidar,
bere Sanja Rejc.
Peta pesniška zbirka Alje Adam Pes, dvojčici in zeleni tatu tke pisano poetično platno iz raznobarvnih, raznoliko toniranih tematskih niti, ki izvirajo iz takšnih in drugačnih ljubezenskih in družinskih odnosov, težkih, bežnih, lahkotnih ali kompleksnih, iz osebnih in medosebnih travm, iskanja notranjega ravnotežja, zaznavanja miline in bolesti v svetu, trenu
Iza Strehar: Drsenje
Piše Urban Leskovar,
bere Igor Velše.
Izo Strehar poznamo kot dramatičarko in filmsko scenaristko. Za dramsko besedilo Izkoristi in zavrzi me je bila leta 2020 nominirana za nagrado Slavka Gruma, leta 2024 je to nagrado tudi prejela za besedilo Nezakonske matere. Za film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je ob svojem izidu navdušil strokovno in laično javnost, je na Festivalu slovenskega fil
Modra Sled
Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predsta
Kronologija vode
Igralci, ki gredo med režiserje, in prirejanje literarnih del za film – oboje utegne razočarati. Kar pa nikakor ne velja za Kronologijo vode – drzen režijski prvenec Kristen Stewart, posnet po spominih Lidie Yuknavitch, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, zdaj pa ga lahko gledamo pri nas.
Gre za film in knjigo o ženski, ki je doživela spolne zlorabe v otroštvu, je izg
Odiseja
Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zg
Janez Vrečko: Čas ≡ prostor
Piše Tjaž Mihelič,
bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič.
Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem,
Tone Perčič: Dežela
Piše Muanis Sinanović,
bere Igor Velše.
Tone Perčič je pisatelj, ki se ga literarna zgodovina in bralstvo spominjata predvsem po romanu Izganjalec hudiča, ki je leta 1995 prejel nagrado kresnik in v slovensko literarno krajino posegel kot presenetljiv postmodernistični rez. Presenetljiv tudi zato, ker je bil Perčič takrat, kakor je še danes, v literarnih krogih skrivnostna, nepoznana osebnost. L
Ivan Dobnik: Tajga
Piše Tatjana Pregl Kobe,
bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Pesmi za zbirko Tajga je Ivan Dobnik pisal več let. Nastajala je hkrati z njegovimi zadnjimi petimi pesniškimi knjigami – Tihe pesmi, Čajne pesmi, Rojstvo oaze, Do konca odprto nebo in Nostalgija, utopija. V teh ni zaznati tolikšne tesnobe ob grozotah sveta – kot bi bile na situ spoznanj namenjene prav tej zadnji, zapisane v poseb
Andrej Capuder: Nedokončani spisi
Piše Marija Švajncer,
bereta Maja Moll in Bernard Stramič.
Knjiga Andreja Capudra Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov: Esejev o Danteju in Breviarija. Avtorjeva soproga Majda Capuder v uvodnem zapisu Knjigi na pot pravi, da je zbirka esejev nastala v zadnjih letih moževega življenja. Njegova literarna pot se je začela z Dantejem in z njim se je tudi končala. Božanska komedija ga je sp
Jure Detela: Plačilo za moje stoletje
Piše Sanja Podržaj,
bereta Maja Moll in Bernard Stramič.
Pesnik, pisatelj, esejist, mislec in aktivist Jure Detela je gotovo eden najbolj zanimivih, edinstvenih in enigmatičnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Morda je njegova neobičajna, tudi tragična življenjska pot v splošni zavesti celo bolj znana kot njegovo delo, a eno z drugim je pravzaprav neločljivo. Prepričanja, ki jih je zagovarjal
Ines Cergol: A fresco
Piše Jože Štucin,
bereta Bernard Stramič in Maja Moll.
Pesniška zbirka uveljavljene pesnice Ines Cergol je izšla ob njenem odhodu v pokoj. Verjetno tudi kot nekakšna duhovna odpravnina šole, kjer je kot profesorica slovenščine dolga leta navduševala mlade literate ter se udejstvovala v mnogih drugih šolskih in družbenih dejavnostih. Sodelovala je z uglednimi institucijami na Koprskem, bila aktivn
Zvok padanja
Drugi celovečerec nemške režiserke Masche Schilinski je na lanskem Cannskem festivalu osvojil nagrado žirije. Slovenski naslov Zvok padanja je preveden iz angleškega naslova. V izvirniku je naslov In die Sonne schauen, kar dobesedno pomeni zreti v sonce, vendar pa res gre na več nivojih za temo padanja, zato je prevod naslova primeren.
Že v prvencu se je režiserka ukvarjala z obdobjem otroštva in
Pozna slava
Film Pozna slava je posnet po istoimeski noveli Arthurja Schnitzlerja, scenarij zanj pa je napisala Samy Burch, ki se jo morda spomnimo kot scenaristko filma Maj, december izpred treh let, takrat je bila nominirana za scenarističnega oskarja. V središču Schnitzlerjeve novele, napisal jo je pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger. V mladosti je izdal pesniško zbirko. Ker ni doživela nikakršnega
Dragica Krapež: Diktator z griča
Piše Robert Šabec,
bere Dejan Kaloper.
Veliki brat je dejansko iz mesa in krvi in še kako živ. Vse kar je George Orwell že davno vedel in popisal v romanu 1984, v katerem predstavlja distopično, totalitarno družbeno ureditev splošnega nadzora, se nam z zadnjim delom Dragice Krapež materializira oziroma personalizira v osebi starega očeta, po domače »wačeta«, ki naj bi si zaradi zlobe in totalnega
Nataša Skušek: Peti okus
Piše Miša Gams,
bereta Ana Bohte in Dejan Kaloper
Po kratkoproznem prvencu Pasja sreča je Peti okus druga zbirka kratkih zgodb Nataše Skušek, vizualne umetnice, kiparke, performerke in pisateljice, ki v svojih zgodbah skicira najrazličnejše vsakdanje situacije in jih začini z veliko mero humorja. Tudi tokrat je pred bralcem 32 zgodb, katerih rdeča nit se razprostira med bizarno kulinariko in feti
Tonja Jelen: Vtiskovanje
Piše Marija Švajncer,
bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte.
Pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen je že s prvo pesniško zbirko Pobalinka, prav tako pa tudi z drugo Greva, ostajava, saj sva pokazala razvejano in poglobljeno odsevanje individualnega bivanja. V lepo zvenečih verzih je poosebljala naravne pojave in jih povezovala s pojmi. Tako v impresivnih kot refleksivnih pesmih je upesnila ose
