Futr za jutr
V ciklu 18 oddaj v znanstveni redakciji Radia Študent skozi pogovor načenjamo teme trajnostne pridelave ter predelave hrane. Kakšne bodo naše kmetije prihodnosti?
Epizode
Pritiski kapitala so tudi za tla preveliki
O zdravju tal, monitoringu tal in onesnaženosti ter glavni grožnji kmetijskim tlom - pozidaviTako kot zrak in voda so tudi tla naravni vir, ki ga varujemo in spremljamo njegovo stanje. Nekaj besed zato namenjamo varovanju tal, sveži evropski zakonodaji o monitoringu tal, pojmu zdravja tal in na drugi strani njegovim nasprotjem - degradaciji in onesnaženosti. V ospredju bodo kmetijska tla - njive,
Mi kupujemo hrano v Italiji
Hrvati pri nasPrerešetali bomo cene živil in hrane. Kako je strukturirana cena živil? Kolikšen delež pogače gre kmetu in kolikšen ostalim akterjem v kmetijsko-živilski verigi, ko v svojo košarico položimo kruh, zelenjavo, čips … Kaj žene inflacijo, ki jo lahko občutimo v zadnjih letih? Zakaj prihaja do razlik med cenami hrane med državami. Zakaj je slovensko pivo cenejše v Italiji?Kakšno vlogo im
Čezatlantski futr
O prostotrgovinskem sporazumu Mercosur.
Nabiralke Futra za jutr
O nabiralništvu, kje začeti, kam nadaljevatiJesen se polagoma izteka in s tem tudi sezona nabiranja. Pridružili sta se nam Iva Hari in Katja Rebolj, snovalki mnogih zanimivih z nabiralništvom povezanih dejavnosti, med drugim sta aktivni pri organizaciji Festivala nabiralništva.
Obiralci futra za jutr
Pogovor o migrantskih delavcih na evropskih poljihV današnji oddaji Futr za jutr gostimo romunsko novinarko Eleno Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța. Z njima sva se pogovarjala o romunskih migrantskih delavcih in njihovih življenjih na evropskih poljih in sadovnjakih. Prisluhnete lahko zgodbam z njunih srečanj z delavkami in delavci, ki jih poročata iz kombija, predelanega v avtodom.
Pridelovalci Futra za jutr
Pogovor z mladimi kmeticamiKakšni bodo naši pridelovalci prihodnosti? V tokratni oddaju Futr za jutr preusmerjamo pogled na obraze za pridelovanjem hrane. Kakšne pogoje ustvarjamo za nadaljevanje kmetijstva v Sloveniji? Kako potekajo kmetijska mednarodna izobraževanja? Kam se bo slovensko kmetijstvo preusmerilo? Prisluhni pogovoru z mladima kmeticama Anjo Kastelic in Doris Letina, kjer bomo vse od
Na planino kravce past
Visokogorsko planšarstvo in sirček za jutrSir, skuta, smetana in pinjenec, krave vodnice in trajnostno planšarstvo. Znanstvena redakcija se je minuli vikend mudila visoko na dveh bohinjskih planinah in se vprašala: kako naj kmetujemo v zaščitenem visokogorju Triglavskega narodnega parka in hkrati vzgajamo odnos do pridelave hrane. Prisluhnite reportaži Futr za jutr o sirarstvu in planšarstvu v Boh
Pot sveže prehrane
Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi?Zakaj lahko celo leto uživamo v svežem sadju in zelenjavi? Kako to, da lahko uvozimo česen s Kitajske, meso pa z Nizozemske? V tokratni oddaji Futr za jutr o globalni logistiki industrije hrane – od shranjevanja sadja in zelenjave do pakiranja in transporta. Zakaj najdemo v trgovini v plastiko zavite kumare, hrano pa zavržemo zaradi slabega
Futr za pojutršnem
Konzerviranje živil in stabilnost prehranskega sistemaNezdrava hitra hrana z neomejenim rokom trajanja, neutrudno mehurčkanje v mehaniziranih fermentacijskih komorah. V tokratni oddaji Futr za jutr: zakaj se hrana kvari in kako preprečimo njeno propadanje? So učinkovitejši klasični prijemi s segrevanjem, soljenjem, kisanjem in sladkanjem ali jih bodo zamenjale visokotlačne, elektrostatične, genets
Za stalen pridelek je namakanje nujno
O vlogi namakanja za slovensko kmetijstvo in njegovi prihodnostiStarodavna tehnika prevetrena!Tokrat se v oddaji Futr za jutr sprašujemo o pomenu namakanja v kmetijstvu danes – in jutri. Kako namakati, da tal ne osolimo? Ali pa presušimo reke? Je namakanje z vodo iz čistilnih naprav prihodnost kmetijstva? Skupaj s kmetovalcem Blažem Kantejem s Primorske in doktorico Rozalijo Cvejić z Biotehniške f
Trajnostni kmetijsko-prehranski sistem
Kaj je ekološko kmetijstvo in kako ga slovenska ter evropska politika spodbujata? Kakšno je stanje ekoloških kmetij v Sloveniji in širše v regiji? Katere so kmetijsko-okoljsko-podnebne politike, ki podpirajo izvajanje agroekoloških praks? Na vprašanja odgovarjamo skupaj z doktorico Ano Frelih Larsen z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v oddaji Futr za jutr.
Primarni odpadki
Kar polovica hrane v Evropski uniji se zavrže, še preden pride na naše krožnike. V novi epizodi oddaje Futr za jutr se bomo posvetili izgubam v primarni produkciji in transportni verigi hrane ter pregledali, kako lahko odpadno hrano predelamo v uporabne surovine.
Regenerativno kmetijstvo
Kakšno je življenje na regenerativni kmetiji? Kaj sploh je regenerativno kmetijstvo in ali ga oziroma kako ga slovenska in evropska politika spodbujata? Je mogoče nahraniti svet z okolju prijaznim kmetijstvom? Na ta in druga vprašanja odgovarjamo skupaj z regenerativnim kmetovalcem in raziskovalcem, doktorjem Miho Curkom, v Futru za jutr.
Adijo, kemični pesticidi!
V prvi oddaji Futr za jutr v letu 2025 se pogovarjamo o problematiki uporabe kemičnih pesticidov in raziskujemo alternativne načine nadzorovanja škodljivcev.S prof. dr. Natašo Štajner z Biotehniške fakultete smo se pogovarjali o uporabi RNK interference za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu.
Ali drži, da večanje kmetij pospešuje upad biodiverzitete?
Tokrat se sprašujemo, kako kmetijstvo vpliva na upad biodiverzitete pri nas in kakšno vlogo odigra pri tem velikost kmetij. V oddaji znova gostimo doktorico Tanjo Šumrada z Biotehniške fakultete, ki pa bo spregovorila še o tem, kako tudi kmetijska dejavnost prispeva k vrstni pestrosti živih bitij.
Nove genomske tehnike
Evropska unija ureja zakonodajo okoli poplave novih tehnik za spreminjanje genoma. Kaj bo odslej pomenilo »gensko spremenjen organizem«? Kako se bo spremenila pridelava rastlin?
Vpeljava naravi prijaznejših praks v kmetijstvo
V tokratni oddaji Futr za jutr z gostjo dr. Tanjo Šumrada, raziskovalko s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti UL, razpravljamo, katere naravi prijazne kmetijske prakse so v rabi v Sloveniji, katere naravovarstvene prakse so se do sedaj izkazale za uspešne in ali se te razlikujejo med območji intenzivnega in ekstenzivnega kmetovanja. V pogovoru se dotaknemu tudi
Naravovarstveni cilji v kmetijskih politikah
V prvi epizodi predstavljamo protislovnosti kmetijskih in okoljskih politik Evropske unije. Kako ta razkorak doživljajo kmetje in kam se v področje kmetijstva vključuje pojem trajnosti? Osredotočamo se na skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2023–2027 in jo primerjamo z okoljskimi cilji evropskega zelenega dogovora. Ali so kmetijske politike uspešne v zastavljenih naravovarstvenih ciljih in
