Likovni odmevi
Kako v radijskem mediju zajeti vizualno in likovno umetnost? To je izziv oddaje Likovni odmevi, ki želi umetnost približati širšemu krogu poslušalk in poslušalcev, a hkrati ohranjati kompleksnost in strokovno raven. Spremljajo dogajanje v umetnosti, predvsem v Sloveniji, občasno pa opozorijo tudi na večje dogodke v tujini ali se problemsko posvetijo kakšni temi – tako iz zgodovine umetnosti kot sodobnega ustvarjanja.
Epizode
Hana Karim: Ko keramika postane slika
Tudi po več kot desetletju ukvarjanja s keramiko je vsako odpiranje peči presenečenje, pravi keramičarka in ustvarjalka Hana Karim. Poznamo jo predvsem po izdelavi uporabne keramike, posode in skled intenzivnih barv, zdaj pa se z zidnimi skulpturami oz. keramičnimi slikami predstavlja na razstavi Fragmenti spominov v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu. Hana Karim je spregovorila o povezavi svoje d
Rob Hornstra o razstavi Običajni ljudje: "Zanima me vsakdanje življenje"
V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinar
Svetloba in umetnost med nami
Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji.
Tone Kralj, umetnik z etično držo, ki je vedno izhajal iz sebe
Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Lj
Tanja Lažetić – "Šele kot umetnica lahko zares lažem, ampak zaradi tega, da govorim resnico"
Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeri
"Beneški bienale, takšen, kakršen je, je slika sveta"
Odprtje letošnjega Beneškega bienala so pospremili številni protesti ter politični odzivi. Kako ob tem gledamo in doživljamo projekte v nacionalnih paviljonih ter osrednjo razstavo V molu kamerunsko-švicarske kustosinje Koyo Kouoh? Ta se nekaterim komentatorjem zdi premalo politična. Že ob vstopu v Arsenale obiskovalce sicer pričaka pesem If I Must Die (Če moram umreti) palestinskega pesnika Refaa
6. UNICUM – nove generacije so presegle zgodovinske ovire, povezane z dekoracijo in uporabnostjo v keramiki
Še vedno keramično ustvarjalnost povezujemo predvsem z uporabnimi predmeti in zelo zahtevno tehnično izvedbo. A keramika je že zdavnaj presegla zgolj svojo praktičnost in pogojenost z obrtniško veščino mojstrov, meja med uporabnim in umetniškim pa se je precej zabrisala. Številna dela so konceptualna in kritično naslavljajo družbene probleme, spet druga že z načinom ponovne uporabe opozarjajo na e
Jaka Babnik: "Kaj vidimo, ko gledamo?"
V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega)
Aleksander Bassin: ''Ne gledalec, temveč dojemalec umetnosti''
Aleksander Bassin je svoje prve kritiške komentarje že v srednji šoli zapisoval v beležko. Najprej je doštudiral pravo, potem še umetnostno zgodovino in prav likovni umetnosti je posvetil vso svojo kariero – kot kustos, kritik, publicist, organizator razstav in dolgoletni direktor Mestne galerije Ljubljana. Pred nekaj leti je svoje spomine ujel v avtobiografijo Obris mojega časa, zdaj pa je pri Za
"Manj kot je hiše, več je pripovedi" – o džamiji na Beneškem bienalu
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše p
Juhani Pallasmaa in arhitektura kot razmislek o svetu
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob
Samira Badran: “Palestinsko telo je razumljeno kot biopolitični prostor, ki ga poskušajo nadzorovati in zlomiti, da se ne bi več zmoglo upirati”
Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati
Sandi Červek - Potovanje svetlobe v popolno temo in nazaj
Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v
Oto Rimele: "Rdeča je zame barva rojstva, življenja in smrti"
Barva zahteva od slikarja psihološki napor; ko je ni več v njem, je ni več na platnu, pravi umetnik Oto Rimele, ki se trenutno s pregledno razstavo Od rdeče do rdeče predstavlja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Pod vodstvom kustosa Marka Košnika se v njej na novo sprašuje o pomenu rdeče barve v okviru razvoja svojega likovnega izraza od dvodimenzionalne površine k sliki kot
Silvester Plotajs Sicoe: Barva me je zastrupila, načrtno se ukvarjam z njeno magijo
V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument s
"Človek je tako poln asociacij, da tudi prazni listi niso prazni" – Small but dangers
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani
Klavdij Sluban – To je moj najbolj političen projekt doslej
Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki
Bogdana Borčića je odlikovala popolna predanost umetnosti
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten
Klavdij Zornik - V svetlobi življenja
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, sk
Mlaji med gesto in skupnostjo: Lucija Rosc
Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujel
Tadej Vaukman: Verjamem, da bi morali biti umetniki dandanes, bolj kot kadar koli, v svojem delu politični
Umetnik in fotograf Tadej Vaukman se v Galeriji P74 Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E predstavlja z novo razstavo Dober sin: manifestiranje mize pri vratih. V predstavljenih delih nadaljuje avtoportrete, dokumentiranje lastne očetovske vloge in meditativne razmisleke, ki se vse bolj obračajo k podrobnostim iz narave in portretiranju za avtorja simbolnih predmetov. Miza pri vratih je stavek, ki ga je Vaukman
Prešernov spomenik kot politična naloga in predmet polemik
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba
Karel Pečko: "Barva je pa opera!"
»"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z l
Oliver Pilić: Vizualna arhitektura dvoma
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih po
"Gerhard Richter je izjemen slikar, ker nenehno dvomi o sebi in mediju slikarstva."
Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in medn
Zmago Lenardič: "Počutim se privilegirano v vlogi obstranca, opazovalca"
Umetniški praksi Zmaga Lenardiča, prejemnika nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ni enostavno najti skupnega imenovalca. Ob koncu 80. in v začetku 90. let je skozi pluralizem sodobnih likovnih praks aktivno izzival rigidne omejitve modernizma, pozneje pa se je usmeril k bolj družbenokritičnim vsebinam. Ali drži, da "se je zmeraj prepoznaval v poziciji drugega – nekoga, ki mu ni lagodno v go
Januar se hkrati ozira v preteklost in prihodnost
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
"Vedno bolj ugotavljamo, kako zahodno usmerjen je bil grafični bienale"
Grafični bienale Ljubljana, ki je ob nastanku leta 1955 Ljubljano postavil na svetovni zemljevid, pozneje pa se je dolgo soočal s težavami, pogosto povezujemo s politiko gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je veljala za nekakšen most med Zahodom in Vzhodom, likovna umetnost pa je bila v očeh odločevalcev priročen vzvod mehke diplomacije. Med razlogi za uspeh pa sta še odločitev soustanoviteljev Zoran
Razstavni presežki – letu 2025 ob koncu ni zmanjkalo kondicije
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gra
EPK in vizualna umetnost – veliko se je dogajalo, a se je tudi pokazalo, da na Goriškem primanjkuje kakovostnih razstavišč
Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob
Yoshio Nakajima: ''Danes slikam z rdečo, jutri spet hodim s soncem''
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Na
Marina Abramović: ''Sovražim atelje, z Ulayem sva želela ustvarjati življenje, obiskovala sva puščave, aborigine, Tibetance''
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola upr
Zdenka Badovinac: ''Kako ideologija manipulira nastajanje zgodovine, je eno ključnih vprašanj pri Walidu Raadu''
Libanonsko-ameriški umetnik Walid Raad se v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja z obsežno razstavo Festival (ne)hvaležnosti. Na ogled so dela, ki jih kontinuirano ustvarja v sklopu treh projektov: The Atlas Group, Skice tega, kar bi lahko zatajil (Scratching on Things I Could Disavow) in Sladke besede: Bejrut (Naročila) (Sweet Talk: Beirut (Commissions)). Razstavo dopolnjujejo tudi dela, ki s
Dejan Sluga: Čeprav je Paris Photo sejem, je tako obsežen in dobro kuriran, da je izkušnja ob obisku podobna kot na beneškem bienalu
Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz
Stane Jagodič preigrava poetični in brutalni realizem, njegova umetnost je strašljiva, satirična in zareže kot britev
Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre
Miha Štrukelj: ''Ta sila, kladiva, žareča masa v jeklarni – enostavno sem se moral odzvati s svojo estetiko''
Še pred ogledom razstave Ohlajanje v Galeriji Ravne bi se za vzdušje obiskovalec lahko odpravil nedaleč stran v novo odprti muzej Stara železarna na Ravnah na Koroškem. V teh krajih ima jeklarstvo več kot 400 let zgodovine, ki se na neki način zgosti v temačnem prostoru, polnem velikanskih hidravličnih strojev in trpkega vonja po prekajenem. V njem zdaj vse miruje, v pravem pogonu pa je sosednja p
Damjan Kozole: ''Najbolj me je navdušilo, kako so člani OHO svoje ideje dosledno živeli vse življenje''
V Portorožu je na sporedu 28. Festivala slovenskega filma tudi novi celovečerni dokumentarec Damjana Kozoleta. OHO film, pred tem prikazan med drugim že na Sarajevskem filmskem festivalu, je portret skupine OHO in celovito predstavi eno najpomembnejših umetniških gibanj našega prostora, ki je zagovarjalo neideološki, igriv, šaljiv pogled na svet in na človeka v njem. V ospredje je postavljalo odkr
Andrea Zabric: ''Izhajam iz konstruiranja kot umetniške operacije, ne kot kanoniziranega sloga''
Andrea Zabric je slikarka, ki živi med Dunajem, Ljubljano in Krasom. Njeni projekti so konceptualno oblikovani in se medsebojno prepletajo. V najnovejši razstavi Le model v prostorih Zavoda 2^32 v Ljubljani je v sklopu dolgometražnega avtorskega projekta predstavila deveto tuto. Tuta v primorskem narečju označuje delovno obleko v enem kosu – prva tuta je bila narejena po merah umetnice same, devet
Najstarejša zbirka Galerije Božidar Jakac ob 50-letnici prvič na ogled v takem obsegu
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki obeležuje 50-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili obsežno, pregledno razstavo Smeri razvoja: Dela iz Zbirke Gorjupove galerije. Predstavljajo bogato zbirko, ki kot najstarejša v muzeju nastaja že vse od leta 1957. V manjši izvedbi je že bila predstavljena v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, številna dela pa so tokrat na ogled prvič.
Jon Derganc: Umetna inteligenca je odraz naših navad
V Galeriji Equrna v Ljubljani so septembra na ogled postavili razstavo Manirizmi slikarja in fotografa Jona Derganca. Z njo ne oživlja umetnostnozgodovinskega sloga iz 16. stoletja, temveč se z odkrito uporabo umetne inteligence na novo izprašuje o vlogi umetnosti in položaju umetnikov v sodobni družbi. Derganc v svoji praksi največkrat uporablja medij fotografije, ta pa je pogosto v dialogu s sli
''Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije v Cankarjev dom prinaša neobremenjen pogled in svežino''
Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Približno desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. To je prva javna predstavitev zbirke, ki sicer obsega dela slovenskih in tudi nekaj tujih umetn
Jernej Forbici: ''Naša vasica je videti idilična, njena zgodovina pa je ekološko katastrofalna in iz tega izhaja moje slikarstvo''
Akademski slikar Jernej Forbici se rad pošali, da je v Italiji umetnik, v Sloveniji pa kustos in umetniški direktor. Art Stays, ptujski festival sodobne umetnosti, ki ga že dvajset let vodi skupaj z ženo Mariko Vicari, privablja domača in tuja zveneča imena. V tem času pa lahko v KiBeli v Mariboru ujamemo tudi njegovo razstavo z naslovom Prekleta lakota za zlatom. Za Jerneja Forbicija so značilni
Rana Anani: "Zame je trenutno najbolj pomembno, da dam glas umetnikom iz Gaze"
Palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani raziskuje palestinsko umetnostno zgodovino in vizualno umetnost. V svojih delih se posveča temam izgube, izbrisa in arhiviranja ter vlogi umetnosti kot orodja solidarnosti. Zadnji teden avgusta je bila gostja 4. Mednarodne poletne šole, ki so jo skupaj organizirali Moderna galerija (Ljubljana), Muzej afriške umetnosti (Beograd) in Muzej sodobne umet
Robert Mapplethorpe: "Ko delam portret, ga vidim kot skulpturo"
V razstavišču Le stanze dela fotografia na beneškem otoku San Giorgio Maggiore je od aprila na ogled velika razstava ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa, enega najbolj ekstravagantnih in kontroverznih avtorjev 20. stoletja. Gre za prvo poglavje obsežne italijanske retrospektive, ki bo prihodnje leto predstavila njegova dela še v Milanu in Rimu. Beneški del z naslovom Oblike klasičnega prikaz
David Chipperfield Architects: Umetnine so vplivale na podobo Muzeja Lah, ki pa bo hkrati tudi ''odporen na prihodnost''
Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia K
Ivo Prančič: Slikanje je zame proces, slika mi reče, daj še ali pa prosim, ne več!
''Slikanje je zame nenehno kopanje po sebi,'' pravi slikar Ivo Prančič, ki že od 80. let prejšnjega stoletja razvija ekspresivno slikarsko poetiko. Doda, da so ga vedno zanimali ''neki drugačni prostori, ki so kot uganke''. V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled celovit prikaz njegovega obsežnega opusa z jasnim naslovom Pregledna razstava, kurator je Miha Colner.
Foto (izr
Marija Zavetnica na Ptujski Gori, gotski biser, ki vabi romarje iz vse Evrope
Slovenija je v vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, tista na Ptujski Gori pa velja za pravi biser mehke gotike. Lepa Marija in Marija Zavetnica s plaščem sta na znamenitem ptujskogorskem reliefu iz prve polovice 15. stoletja združeni in pravijo, da naj bi bil to prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov – tudi zato, pa seveda zaradi izjemne likovne upodobitve, sodi v tem delu
Evgen Čopi Gorišek – Instagram, Berlin, slike zunaj cone udobja in svetovni uspeh
Prizori teniške igre z izpostavljenimi označevalci potrošnike družbe, kot so logotipi blagovnih znamk dragih ur in športnih oblačil. Pa dama, ki v razkošnem, pri prsih razprtem ogrinjalu s koktajlom v roki poseda na zofi, skulptura možakarja, ki v natikačih in havajski majici sedi na zložljivem stolu za taborjenje. In gospa s cigareto ob bazenu, ki vsaj malo spomni na bazene na slikah Davida Hockn
Enej Gala in Tomi Novak: Predor, luknja v telesu ozemlja, ki spominja na sapnik, ni le prehod, je tudi pot v mikrokozmos
O mestu lahko razmišljamo na različne načine; ena možnost je, da ga prepoznamo kot živ organizem, telo. Ne nazadnje se v njem vse prepleta, pretaka, spreminja. Očitno se je ta ideja porodila tudi pri projektu Trachea, ki vzporedna tunela pod Kostanjevico v Novi Gorici razume kot sapnik in požiralnik. Skozi drugega, ki je železniški, potuje težja snov, tisti, ki je namenjen pešcem in kolesarjem, pa
Petra Kapš: Skozi kamenine, vodo, tla slišim zvok, s celotnim telesom, vse celice se zbudijo in začnejo vibrirati
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa.
Tomato Košir: ''Povprečna ideja je hiter analgetik''
''Naš poklic je zaznamovan z nekaj trpljenja takrat, ko nimamo ideje. Obstaja hiter analgetik: povprečna ideja ali pomoč umetne inteligence. Oboje prinaša povprečne rešitve,'' je povedal grafični oblikovalec Tomato Košir in dodal, da je treba v ustvarjalnem procesu čim dlje vzdržati občutek tabule rase. Nagrajenca Prešernovega sklada smo povabili k pogovoru ob njegovi razstavi Vizualni komentar, k
Paolo Pellegrin: ''Fotografiranje je zadnje dejanje neke poti, ki se začne z vprašanjem, kdo si – kot posameznik, kot človek''
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja,
Miloš Kosec in Eva Sušnik: Nova Gorica ni projekt, ampak proces, mesto mora imeti dovolj pluralizma, da ni pomirjeno s seboj
''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa doda, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost'' in da ''prevelike ambicije lahko povzročajo tudi prostorsko paralizo''. Razstava Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v sodelovanju Eve Sušnik z umetniško-raziskovalnim kolek
Zadnja leta Egona Schieleja – "njegov slog je postal bolj tekoč, harmoničen, umirjen"
"Vojne je konec in jaz moram oditi. Moje slike bi morale biti razstavljene v muzejih po vsem svetu." To naj bi bile zadnje besede Egona Schieleja in so tudi eden od napisov z razstave Čas pretresov – zadnja leta Egona Schieleja: 1914–1918, ki sta jo v Leopoldovem Muzeju na Dunaju sokurirali Kerstin Jesse in Jane Kallir in na kateri je predstavljenih 130 njegovih del. Kot pove naslov, se razstava o
Alen Ožbolt: Na ALUO je izobraževanje postalo krožni in skupnostni proces
V sklopu Univerze v Ljubljani že osemdeset let deluje najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovne umetnosti. ALUO, kot se skrajšano imenuje danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, je nastala na podlagi večdesetletnih prizadevanj slovenskih likovnikov za svojo akademijo. Ti so do tedaj študirali v tujini, predvsem na Dunaju, v Münchnu, Pragi in v Zagrebu. Želja se
Chus Martínez ob 36. Grafičnem bienalu Ljubljana: ''Ni bistveno, da vam je všeč, temveč da odkrijete nekaj o sebi''
36. Grafični bienale Ljubljana je jubilejni. Praznuje 70. obletnico ustanovitve, zato je v njegovi vsebini še toliko bolj prisoten razmislek o zgodovini in prihodnosti. Gre vendarle za enega najstarejših bienalov na svetu, ki se je že v začetkih trdno zasidral v mednarodnem umetnostnem prostoru. Prilagajal se je času in tako so danes poleg grafike vanj vtkani razni mediji, značilni za sodobno umet
Umetnost kot nosilka ozaveščanja – v kakšnem okolju želimo živeti?
Razstava SKRB: Ko reke jočejo, ki je na ogled v Galeriji Y v Ljubljani, skozi tri dela štirih umetnikov preizprašuje naš odnos do naravnih virov in okolja. Brezglavo izkoriščanje v službi tehnološkega napredka in ekonomije ni brez posledic. S svojim arogantnim obnašanjem in ekspanzijo vnašamo v občutljive ekosisteme tujerodne vrste, krnimo naravne habitate in biološko raznovrsnost. Razstavljena de
Komentar arhitekturnega bienala z Matevžem Grando in Martino Malešič
Arhitekturo naj bi usmerjalo pozorno načrtovanje, ki bi upoštevalo želje in potrebe družbe v vse bolj perečih okoljskih razmerah. To je tudi vodilo 19. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki je svoja vrata za javnost odprl 10. maja. Kurira ga italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti. Pod naslovom ''Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno'' izpostavlja vlogo inteligence človeka v so
Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?
''Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.'' Tako je podobnost med telesom in pokrajino opisal svetovno priznani slikar, grafik in risar Zoran Mušič, rojen 12. februarja 1909 v Bukovici, ki si je še posebej mesto v evropskem likovnem prostoru utrdil prav z ekspresivnimi podobami iz koncentracijskega taborišča Dachau. Ob seriji Nism
Mojstrsko znanje je ključna inteligenca, sporoča slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu
Stroji na slovenskih gradbiščih opravijo do največ 18 odstotkov dela, ostalo je odvisno od človeških rok, spretnosti, sta v raziskavi ugotovila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja KIP, avtorja slovenskega paviljona v Arzenalu na 19. mednarodni razstavi beneškega arhitekturnega bienala. V delu z naslovom Mojstri gradijo sta torej izpostavila znanje mojstrov kot ključno inteligenco procesa g
Miljana Cunta: Vladimir Makuc, samohodec v tišini in kontemplaciji, je občutljivo razbiral in slikal duha časa
V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil o
Ko se srečata botanika in likovna umetnost – vrtovi, parki, cvetje in sadje na slikah Narodne galerije
Direktorica Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbara Jaki zapiše, da so botanični vrtovi pravzaprav sorodniki muzejev in galerij. V njih so zbrane različne rastlinske vrste, ki na enem kraju omogočajo spoznavanje bogastva flore in ohranjajo izginjajoče rastline. Povezava med vrtovi, parki, pa tudi cvetjem, sadjem in slikarstvom je zato toliko bolj na mestu. O tem pričajo knjige Cvetje in ženske, V
13. stoletje v podobe vstajenja prinese silovitost, s katero Kristus odrine ploščo sarkofaga
Velika noč je pred vrati in ta nas vse vabi k ustvarjanju, risanju in barvanju. A pirhi niso edina likovna podoba, povezana s tem časom. Za vzdušje se bomo potopili med upodobitve evangelijskih besedil, ki govorijo predvsem o dogajanju na velikonočno nedeljo. Podobe vstalega so se pojavljale že v 4. in 5. stoletju, na zahod pa je motiv vstajenja prišel šele v 10. stoletju z Otoni. Esej je Miha Zor
Barok je še vedno močno vtkan v našo okolico
V baroku, ki je razkošen, čustven, silovit, se razbohotijo plemiško naročništvo in zbirke, freske, oltarne slike, pa marmorni in večbarvni leseni kipi ter uporabni predmeti. To je čas razcveta umetnosti in velike pretočnosti – umetniki se selijo in razpihujejo vplive. V Narodni galeriji v Ljubljani si na razstavi Barok v Sloveniji lahko ogledamo več kot 170 umetnin. Javnosti je na primer prvič pre
Zora Stančič: ''Če je vse popolno, imam občutek, da ne želim tega povedati in da svet ni tak''
Grafični likovni svet uveljavljene slovenske umetnice Zore Stančič je izredno širok tako v vsebinskem kot tehničnem uresničevanju. V njem raziskuje meje grafičnega medija in njegove vloge v sodobnem vizualnem jeziku, kar je predstavljeno na pregledni razstavi Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki jo lahko obiščemo v Mestni galeriji Ljubljana. Kustos razstave dr. Sarival Sosič je zapisal, da pos
Kulisa nepretrgane predstave, v kateri sodelujejo vsi navzoči
Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posa
Ančka Gošnik Godec je na novo izumljala žanr ilustracije
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je 15. marca za vedno poslovila. Ostale pa so njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. Spada v generacijo velikih: Marlenke Stupica, Marj
Franc Berneker - kipar, ki je odprl pot modernistični skulpturi na Slovenskem
Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. o
Čeprav so v ospredju ženske, sporočila Aïde Muluneh presegajo spolne, državne in kulturne meje
''Ženske kot glasnice upanja – to je po mojem mnenju bistveno sporočilo v delih Aïde Muluneh,'' je poudarila kuratorka Celina Lunsford ob razstavi sodobne etiopske fotografinje z naslovom Na robu pretekle prihodnosti, ki jo je skupaj s kuratorko Andreo Horvay zasnovala v nemški galeriji Fotografie Forum Frankfurt, zdaj pa si jo lahko ogledamo v Galeriji Jakopič v Ljubljani. Vodja te, Marija Skočir
Danilo Jejčič je iskal prezrto estetiko v propadajočih ostankih sodobne civilizacije
Leta 1933 v Ajdovščini rojeni akademski slikar in ustanovni član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Danilo Jejčič je v 93. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot. Velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, bil je pripadnik ljubljanske grafične šole in je najpomembnejši predstavnik geometrijske abstrakcije pri nas. Danilo Jejčič je raziskoval in se i
Josep Ricart Ulldemolins: ''Zgradba ni samo volumen, skulptura, temveč skupek lastnosti, ki določajo vašo izkušnjo bivanja''
Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arh
Nekdanji kulturni utrip v Novi Gorici in Gorici
Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje
Slovensko slikarstvo 1848–1918 gostuje v dunajski galeriji Belvedere
V galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju so odprli razstavo Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918. Na ogled so naša osrednja dela od pomladi narodov do razpada skupne avstro-ogrske države, torej govorimo med drugim o zvenečih imenih našega realizma in impresionizma, kot so Jožef Tominc, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Avgust Berthold, ki s
Festival fotografije, ki ga v Boliviji organizirata Slovenca, je edinstven in odmeven
V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu novembra zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Le Figaroja in številnih agencij.
Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču
Poetična kritika sodobne družbe Johna Feknerja: ''Mehki možgani strmijo v zaslon in kupujejo kavbojke''
Prenovo bivalnih mestnih predelov, ki izrinja prvotne prebivalce v prid razvoja turizma in storitev za pripadnike višjega razreda, je New York intenzivno doživljal že v drugi polovici preteklega stoletja. Prazne stavbe, katerih propadanje so sprožile špekulacije nepremičninskega trga, so takrat postale zavetje mnogih umetnikov, ki so tvorili dobro poznano živahno umetniško sceno tistega časa. Del
Nedomačnost domačega – kaj občutimo v prostoru, kjer naj bi bil človek, a ga ni?
Notranjščina oz. interier kot umetniški motiv je včasih razkazoval bogastvo ali modnost lastnikov, vedno pa je govoril o intimi in osebnem okolju. Tudi v primerih, ko v prizorih ni bilo oseb. In prav take interierje, brez človekove fizične prisotnosti, predstavlja razstava, ki je na ogled v Galeriji Equrna v Ljubljani. Pripravil jo je kurator Arne Brejc, na njej pa najdemo slike, instalacije in di
''Bistveno ni, da meja izgine, temveč da postane porozna,'' razmišlja Boštjan Vuga ob projektu EPK distrikt
V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na
Festival erotične ilustracije Velvet: Užitek je pokrajina, ki ne bi smela biti omejena
Erotični ilustraciji mesto na likovnem polju v Sloveniji že pet let utrjuje festival Velvet, ki ga v okviru Centra sodobnih umetnosti Celje gosti Galerija Račka. Njegova umetniška vodja Nea Likar je skupaj s sodelavci tokrat izbrala temo Užitek – sanjska pokrajina, ki oživlja sproščenost in predanost trenutkom ekstaze. Na festivalski razstavi se predstavlja 26 slovenskih avtoric in avtorjev vseh g
Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda
24. oktobra letos so v Slovenskem etnografskem muzeju odprli veliko razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (na ogled bo do 31. oktobra 2025). Že naslov razstave nedvoumno pove, da so slikarjeve upodobitve slovenskega naroda kreacija in ne zvesta podoba resničnosti. Toda Gasparijeve podobe so v teku let in desetletij postale del slovenskega imaginarija. Tudi o tem protislovju
Zdenko Huzjan: ''Doma smo imeli sliko rudarja z odprtimi usti, v katero sem zrl, jo otipaval, raziskoval njeno strukturo''
Letošnji prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, slikar, risar, grafik, kipar in pesnik Zdenko Huzjan, se je dolgo časa navduševal nad eksistencialno filozofijo, ki ga je obsedla že v mladosti, ker se njegova življenjska zgodba navezuje na prisotnost smrti. Slikarstvo je zgodaj razumel kot poslanstvo, saj je bil njegov oče zelo nadarjen, a se mu zaradi prezgodnje smrti ni uspelo izšol
