Zgodbe
Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.
Episodes
Komadi: Pit i to je Amerika
Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić, frontman skupine Azra. Pit i to je Amerika tako ostaja praktično edini večji hit legendarne zasedbe jugoslovanskega novega vala, ki ga ni napisal Štulić sam. Njegova hkratna romantizacija in kri
Komadi: Maribor (Reka puna klora)
Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in
Komadi: Na dnu morja
Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno milino in tišino fiktivno zamišlja na dnu morja. Čeprav bi številni tam radi ostali morda celo za zmeraj in obteženi s kamnom, to še zdaleč ni samomorilski komad.
Zapiski:
Videospot Na dnu m
Komadi: Argentina
Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca.
Zapiski:
Izšt
Palestinka Youmna El Sayed: Naše edino upanje so ljudje
Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj prisiljena zapustiti. Zdaj živi z družino v Kairu. Ob robu konference Zveze evropskih radijskih postaj v Ženevi se je z njo srečala Helena Milinković.
Glasovi Palestine na TV Slovenija
Komadi: Proleter
Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" Po končani izmeni se je sprehodil skozi Ljubljano, sam pri sebi zapel Proleterja in ga nato začel izvajati s svojim punk bendom Via Ofenziva. To je zgodba o lumpenproletariatu, o občutkih meš
Komadi: Daleč je za naju pomlad
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripove
Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead*
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po nepos
Pank — zgodovina neposlušnosti: Prostori upora
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v
Černobil: brazgotine jedrske katastrofe
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tu
Pank — zgodovina neposlušnosti: Epicenter Slovenija
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova sp
Pank — zgodovina neposlušnosti: Izbruh
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik.
Sogovorniki:
Igor Bašin
Gregor Tomc
Igor Vidmar
Jasna Babić Zrimšek
Rajko Mu
Pank — zgodovina neposlušnosti: Naredi sam
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nas
Nočna izmena: 12 ur ne morem na stranišče
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tak
Nočna izmena: Smučišče ponoči
Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v kabini stroja, ki lahko tehta več kot deset ton in kaj gre lahko pri tem narobe?V ratraku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z Urošem Sovdatom.
Nočna izmena: Šele ko pridejo ljudje, se zavem, koliko ust nahranimo
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Nočna izmena: Ne verjamem v srečo, verjamem v usodo
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela?
Opozor
Nočna izmena: Poštar pri nas pozvoni samo enkrat
"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović.
Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Nji
Nočna izmena: Roke si operem in jih razkužim tudi do 50-krat na noč
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja ne
Nočna izmena: V laboratoriju si ob treh zjutraj kdaj privoščijo tudi pohanega piščanca
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? Preverjamo pri F
Nočna izmena: V živalskem vrtu je res pomembno, da so zaklenjena prav vsa vrata
"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh.
Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.
Nočna izmena: Po delovni noči vedno sledi čiščenje taksija
Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.
Pismo iz Irana: Prekrila nas je senca smrti
Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj p
Slovenca v Minnesoti: Priseljenci niso srž težav v ZDA
Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči
Fari iz Irana: Z domovino je lahko vzpostavil le kratek klic
Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj j
Elizabeth Griffin: Kraški pristan kot iz Fellinijevega filma
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v
Rožle Bregar: Grenlandija, ledeni otok z zapleteno zgodovino
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo,
Zgodba o slovenskih traktorjih iz Štor
Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 l
Dayton po Daytonu
"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Dayton
Portugalska: Fado prihodnosti
Alfama je stara lizbonska četrt, po kateri vozi tudi legendarni tramvaj številka 28. Razgledi s strmih ulic so fantastični, Alfama pa je tudi eno izmed središč za fado - unikatno portugalsko glasbeno zvrst. Felip Rebel je fizik, deloval je tudi kot novinar. Leta 2019 se je odločil, da zamenja svojo profesijo. Skupaj z ženo Claudio sta odprla majhen fado klub. Oba sta velika ljubitelja fada in sama
Portugalska: Z nageljnom v izpušni cevi za boljšo demokracijo
Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol por
Jordanija: Mumia nad Mrtvim morjem
Nekaj sto metrov nad Mrtvim morjem, v idiličnem gorovju Jordanije, leži majhna vas z zanimivim imenom Mumia. Starodavna pokrajina Kerak, nekoč pomembno križišče poti proti Egiptu in Siriji, ponuja čudovite razglede in številne pohodniške poti. Džamal in Zafer pripovedujeta o življenju v gorah, občutkih ob meji z Izraelom, o izsuševanju Mrtvega morja, o vojaški misiji na Hrvaškem ter o hčerah, ki s
Zoran Kesić, novinar: Morda me bodo aretirali, drugače pa nimam težav
Zoran Kesić je znani srbski novinar in satirik, voditelj kultne oddaje "24 minuta sa Zoranom Kesićem." Je tudi vedno bolj prepoznaven stand-up komik. Ob njegovem gostovanju v Sloveniji smo se s Kesićem pogovarjali o razmerah v Srbiji, kaj lahko prinesejo protesti, odnosu do Evropske unije, kako se s humorjem boriti proti avtoritarni oblasti in zakaj je dobro, če nimaš šoferskega izpita.
Velibor Čolić, pisatelj: Vojna pozna množino, mir pa je vedno v ednini
Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslo
Brano Jakubović, Dubioza Kolektiv: Za korake nazaj v slogu Luke Dončića
Brano Jakubović je ustanovitelj skupine Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine, ene najuspešnejših glasbenih zasedb z območja nekdanje Jugoslavije. Zaradi bolezni se je za nekaj časa umaknil z odrov, zdaj pa se vrača s knjigo Moje nebuloze, v kateri po glasbenem ustvarjanju nastavlja ogledalo tudi v obliki kolumn. Razmišlja o življenju in svetu, osebnih dilemah in stiskah, politiki, Evropi kot s
Tomas Munita: Izkusiti moram kot priča, da mi je dovoljeno govoriti
Neodvisni dokumentarni fotograf iz Čila je dolga leta delal za New York Times. Prejel je štiri prestižne nagrade World Press Photo, bil je tudi fotograf leta v Latinski Ameriki. Pri svojem delu je Tomas Munita doživel marsikaj. Bil je tudi v Afganistanu, Pakistanu, Siriji. V Bangladešu je spremljal na stotisoče pregnanih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga, ki so se leta 2017 tja zatekli iz M
Manuel Seoane: Rudarji vedo, da se zastrupljajo, a druge možnosti nimajo
Bolivijski fotograf se je najprej izobrazil za gradbenega inženirja. Veščin upravljanja s fotoaparatom pa se je pozneje učil tudi na Danskem. Evropa mu ni tuja. V času študijske izmenjave se je ustavil tudi v Ljubljani. Metelkovo je omenil tudi med druženjem v bolivijskem Santa Cruzu, ko je kot DJ nad plesiščem skrbel za vzdušje v enem izmed lokalov. Kot dokumentarni fotograf se posveča predvsem o
Tomislav Pletenac: Prisiljeni, da razmišljamo
“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o
Hrvoje Klasić: Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina
Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obl
Razpoke miru: Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici
Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obis
Razpoke miru: Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski
Razpoke miru: Z bojem za okolje proti naučeni nemoči
Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in
Razpoke miru: Sarajevski razmisleki
Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.
Kulti med nami? Primer ljubljanske šole Joga neizmerne sreče in zdravja
Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne.
Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole
Razpoke miru: Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti
Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo
Razpoke miru: Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni
Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.R
Ne bi smela peti, ker je ženska
Somaliland je razglasil neodvisnost od Somalije leta 1991, a ga do danes ni priznala še nobena država. Izjemna glasbenica in strastna borka za ohranjanje kulturne identitete Sahra Halgan je prepričana, da bi jo morali priznati. V osemdesetih je v vojni za osamosvojitev Somalilanda kot medicinska sestra s pesmijo spodbujala bojevnike proti diktaturi in si prislužila nadimek Hagan, ki pomeni »borka«
Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost
Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno po
Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju
Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore
Kitajska: Na okopih z zahodno agendo
Jian Gao je profesor na Univerzi za mednarodne študije v Šanghaju. Je ekspert za evropske študije. Kritičen je do Trumpa in ZDA, do celotne zahodne agende, ki po njegovem mnenju ne predstavlja modernizacije. Ne verjame v svobodo govora, odločno zagovarja kitajska stališča, tudi v odnosu do Rusije. V avli njegove univerze so z zlatimi črkami zapisane tri besede: sanje, prepričanje, ljubezen.
Kitajska: Svet je veliko več od Donalda Trumpa in ZDA
Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je
Kitajska: Prevajajo tudi Žižka
Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.
Kitajska: Pogledi z nebotičnika in s Fidžija
Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.
Kitajska: V rojstnem kraju kitajske umetne inteligence
Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.
Kitajska: Blaž Štefe gradi avtomobilske mostove s Slovenijo
Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski:
-Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč.
-A
Kitajska: Carinski rekordi, nevarnosti in priložnosti
John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.
Kitajska: Na potepu po Vuhanu
Vuhan ni samo koronavirus. Velemesto ob reki Jangce ima bogato zgodovino, močno industrijo, uporabljajo tudi že umetno inteligenco. Po Vuhanu se vozimo s kolesom, se sprehodimo po ogromnem parku s pogledom na visoke nebotičnike, obiščemo optično dolino. Klepetamo z domačinkami in domačini. Zapiski:
Fotoreportaža Maja Valerija iz Vuhana
Reportaža za TV Globus iz Vuhana
Intervju z glavnim kitajsk
Kitajska: Elon Musk se jim zdi zabaven
Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.
Kitajska: Luka Novak državo primerja s človekom
Shuihui Zhang je profesor sociologije v Šanghaju. Sliši tudi na slovensko ime Luka Novak. Pojasni silovit razvoj Kitajske v samo nekaj desetletjih, prepad med mesti in ruralnimi območji, razloge za nizko rodnost in staranje prebivalstva, zapleten pokojninski sistem in ne samo pozitivne vplive hitre digitalizacije. Državo primerja s človekom, Kitajska je zdaj v srednjih letih, uporabiti mora predvs
Søren Pagter: Fotožurnalizem ni v krizi, v krizi so mediji
Søren Pagter je profesor fotografije v danskem Aarhusu. Če nisi zvedav, ne moreš biti dober fotograf, pravi. Dobrega četrt stoletja se ob delu uči. Poučuje tudi po svetu in je član žirij. Na Finskem, Islandiji, v Nepalu, Iranu in drugje. Vesel je, da lahko spremlja mlade, ki razmišljajo, čutijo potrebo, da morajo nekaj spremeniti. Navdihujoče je, ko si v teh časih obdan s takšnimi ljudmi, pravi.Za
Brent Stirton: Bolj kot kjer koli upanje najde v trdoživosti ljudi
Preden je Brent Stirton pri zgodnjih dvajsetih začel s fotoreporterskim delom, je nosil vojaško uniformo. Južnoafričan, ki živi v Združenih državah, je obiskal krepko čez polovico držav sveta. Objavlja v največjih svetovnih medijih. Tudi za National Geographic, New York Times, Le Figaro, Der Spiegel. Prejel je več prestižnih nagrad World Press Photo. Svoje delo jemlje kot poslanstvo in z vso resno
Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka
Ana María Arévalo Gosen je venezuelska fotografinja, ki živi v Madridu. Med drugim je dokumentirala življenje v ženskih zaporih Latinske Amerike in fenomen najstniškega starševstva v Venezueli. Sodeluje tudi s Pulitzerjevim centrom, New York Timesom in National Geographicom. Leta 2016, leto dni po poroki, je soprog Filip zbolel za rakom na modih. Njegovo pot do ozdravitve in njuno življenje je fot
Pismo iz Gaze: Premirje mora biti dokončno
Ruwaida Amer je 30-letna učiteljica in novinarka z juga Gaze. Kljub temu je njeno življenje pred začetkom zadnje vojno večinoma potekalo na severu v mestu Gaza.
Pripoveduje, da je imela dostojno življenje. Vsak dan je poučevala ter ustvarjala novinarske prispevke in dokumentarce. Še posebej se je osredotočila na zgodbe ljudi, še najmanj ji je všeč politika.
Ko se je pred 15 meseci* začela vojn
Zadar: Nina in Venci z barke merita svet
V enem izmed zalivov v Zadru se na barki po cele dneve sonči pudljica Nina. Njen lastnik je stari mornar in zavedni krvodajalec Venci Jurin, ki je poln zgodb vseh vrst.
Alvaro, ustvarjalec robotskih glav
Alvaro Passeri je strokovnjak za animatroniko. Proslavil se je kot filmski ustvarjalec, s svojimi kreacijami, animacijami in posebnimi efekti je sodeloval celo s Hollywoodom, v svojem rimskem studiu pa je med drugim izdelal robota Leonarda Da Vincija in animatronski živalski orkester, ki igra na resnične instrumente. Pred časom je obiskal Trbovlje.
Dunaj: Od pametnega do inovativnega mesta
Sindre Wimberger je spletni razvijalec. Skrbi za digitalizacijo Dunaja. Je "oče" digitalnega asistenta WienBot, ki za izboljšanje dostopnosti informacij uporablja umetno inteligenco. Zakaj je Dunaj tudi digitalna prestolnica, kateri so ključni digitalni projekti in kako se iz pametnega spreminjajo v inovativno mesto.Povezave do posebnih epizod z Dunaja:
Antropologinja Caroline iz okrožja Ottakrin
Svetovno uveljavljeni fotografi na pobudo Slovencev znanje prenašajo v Boliviji
V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Der Spiegla in številnih agencij.Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v sredi&
Bolgarija: Novinarstvo in nogomet ne cvetita
Nagrajeni novinar Borisov Mitov se poklicno veliko ukvarja s korupcijo, ki je največji problem sodobne Bolgarije. Dela za bolgarsko izpostavo Radia Svobodna Evropa, enega redkih medijev, ki ga ne obvladujeta politika in kapital. Je tudi velik nogometni navdušenec in navijač kluba Levski iz Sofije. Žalosti ga, da tudi bolgarskemu nogometu ravno ne cvetijo rožice.
Bolgarija: Včasih imajo občutek, da so smetišče EU
Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.
Ekatarina Velika: Spreminjali so svet do konca pesmi
To je zgodba o glasbeni skupini Ekatarina Velika iz Beograda, znani tudi s kratico EKV. Delovala je med letoma 1982 in 1994. Pet njenih članov je umrlo mladih. 30 let pozneje imajo še vedno veliko oboževalcev in skoraj kulten status. Tudi v Sloveniji. Kakšen je fenomen skupine, kako je (bila) povezana s Slovenijo, kakšna je njena glasbena zapuščina in zakaj ima tak vpliv tudi pri mlajši generaciji
Pekarna mariborske kulture
Kulturni center Pekarna v Mariboru deluje že 30 let. Nekdanja vojašnica, specializirana za peko kruha, je zdaj zanesljivo pribežališče alternativne kulture in misli. V pekarni avtonomne mariborske kulture se mesi kakovosten program, ekipa za zdaj uspešno odvrača tudi politične in kapitalske pritiske. Obiskali smo različna prizorišča, se pogovarjali s prvoborci in aktivnimi uporabniki. Tudi o ozadj
Bolgarija: Na Antarktiki že od leta 1988
Komunikatorka znanosti Ljubov Kostova je bila članica zadnje bolgarske odprave na Antarktiko, kjer so jo osupnile ledene gore. Ker so neverjetno lepe, velike in barvite. Prikazujejo se v 500 odtenkih bele. Bolgarija ima na otoku Livingstone kot edina balkanska država antarktično bazo že od leta 1988. Gre za enega izmed paradnih projektov države, ki v znanost in raziskovanje sicer vlaga veliko manj
Bolgarija: Filmar in zgodbe sofijskih grafitov
Sofija je v zadnjih letih postala tudi zelo grafitarsko mesto. V bolgarsko prestolnico prihajajo najboljši svetovni ustvarjalci uličnih poslikav. Veliko je družbeno-kritičnih in angažiranih muralov. Eden izmed ustvarjalcev je tudi študent režije, ki nosi kapo z napisom Filmar.
Grčija: S slovenskim spačkom po Atenah
Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na o
Grčija: Ukinitev javne RTV je bila napaka
Nikos Panagiotou je profesor novinarstva na Aristotelovi univerzi v Solunu, ki je z 80 tisoč študenti največja v Grčiji. Kakšne so posledice ukinitve grške javne radiotelevizije zaradi varčevalnih ukrepov pred desetletjem in zakaj je Grčija na lestvici svobode medijev najslabša med članicami Evropske unije.Zapiski:
Grčija: Pesnici Danae je kriza skoraj uničila življenje;
Grčija: Mladi v Solunu si
Grčija: Mladi v Solunu si želijo boljšo demokracijo
Solun je drugo največje grško mesto. Lega ob morju, bogata zgodovina in veliko mladih prebivalcev, mu dajejo poseben šarm. Pri spomeniku Aleksandru Velikemu se družimo s skejterji in obiščemo kampus največje grške univerze, ki nosi ime po filozofu Aristotelu.
Grčija: Pesnici Danae je kriza skoraj uničila življenje
Danae Sioziou je večkrat nagrajena grška pesnica. Tik pred padcem Berlinskega zidu se je rodila v Nemčiji, ko je šla v šolo, so se z družino vrnili v Grčijo. V atenski četrti Ampelokipi se s pogledom na akropolo pogovarjamo o poeziji, demokraciji, dolgem repu finančne krize iz leta 2010, življenju v labirintih Aten …
Statistični urad je narodni zaklad, 7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje
V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.O tem pripoveduje Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice SURS-a.
Statistični urad je narodni zaklad, 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat
O popisih prebivalstva pripoveduje Tina Žnidaršič iz oddelka za demografske statistike in življenjsko raven, ki se spominja, kako so potekali klasični popisi, opisuje pa tudi dolgoletne priprave SURS-a na uvedbo registrskih popisov, ki v Sloveniji potekajo od leta 2011 naprej. Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to p
Statistični urad je narodni zaklad 5. del: "Ferrari na kolovozu"
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v preteklosti podatke zbiral le s pomočjo terenskih anketarjev, danes pa uporablja še številne druge načine zbiranja.Laura Šuštar Kožuh, vodja oddelka za sodelovanje s podjetji, in Luka Zupanc, vodja oddelka za anketiranje oseb in gospodinjstev, opisujeta, kako zbirajo podatke, od terenskega in telefonskega anketiranja do spletnih vpra&s
