Literarni večer
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi. Gre za oddajo, ki poslušalcem približa literarne ustvarjalce in njihova dela skozi premišljeno izbrane odlomke ter kontekstualno spremljanje. Namenjena je ljubiteljem literature, ki želijo poglobljen vpogled v avtorje in njihovo pisanje.
Epizode
Elif Shafak: Ko se srečata Vzhod in Zahod
Pisateljica esejistka, publicistka in univerzitetna profesorica Elif Shafak je do zdaj izdala dvanajst knjig, od tega osem romanov. Prevedeni so v štirideset jezikov, enako strastno pa piše v turškem in angleškem jeziku. V svojih delih sugestvno spaja vzhodni in zahodni svet, sedanjost in preteklost, prizadeva si za integracijo različnih kultur in religij, enakopravnost med spoloma in svobodo govo
Iz poljske ljubezenske lirike
Avtorica in prevajalka Rozka Štefanova je napravila izbor iz ljubezenskih pesmi šestih poljskih lirikov. To so Leopold Staff, Boleslaw Leśmian, Julian Tuwim, Maria Pawlikowska Jasnorzewska, Kazimiera Illakowiczówna, Jarosław Iwaszkiewicz,. Med njimi sta najbolj poznana Leopold Staff in Julian Tuwim, ki je pisal tudi za otroke.
Bralka Simona Juvan,
igralki Marijana Brecelj in Maja Sever,
igralca Z
Milan Dekleva, glasbenik besed
Mian Dekleva velja za enega ključnih avtorjev slovenskega modernizma in postmodernizma na Slovenskem. Naslov literarnega večera - Milan Dekleva, glasbenik besed ubeseduje temeljno značilnost njegovega ustvarjanja, gre za temeljni "motor" njegovega pesniškega jezika od samih ustvarjalnih začetkov. Prve vidnejše pesmi je objavil v reviji Tribuna konec 60. let, tem je sledila njegova prva pesniška zb
Friederike Mayröcker: Grande dame poetičnega parlanda
S skoraj neprimerljivo in nepregledno obsežnim opusom, ki obsega več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger, se je Friederike Mayröcker v evropsko zavest in literarno javnost zapisala kot eno najopaznejših in najplodovitejših peres. Rodila se je na Dunaju leta 1924, tam je leta 2021 tudi umrla. Literarni večer o njej je pripravila Tanja Pet
Pred 120. leti se je rodil senegalski pesnik Léopold Sédar Senghor
Literarni večer na Prvem programu tokrat namenjamo senegalskemu pesniku Léopoldu Sédarju Senghorju, enemu najvidnejših afriških literatov vseh časov. Devetega oktobra bo minilo 120 let, odkar se je Senghor rodil v senegalski vasici Joal. Umrl je leta 2001 v Franciji.
Literarni večer o njegovem življenju in ustvarjanju pa tudi o političnem delovanju je leta 2006 pripravila Nadja Dobnik.
Prevajal
Sodobna palestinska poezija
Začetki sodobne palestinske poezije segajo k pesnjenju Ibrahima Tukana, ki je vanjo postopoma uvedel prosti verz. Sodobna palestinska poezija se je rodila in zrasla z nemirom, strahom in tesnobo palestinskega ljudstva, ki v vsakdanjih napetostih, nasilju in skrbeh doživlja tragično usodo svoje domovine.
Avtorja oddaje sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady,
prevajalca Margit Podvornik Alhad
Vsi Havlovi zapori: pred 90 leti se je rodil Václav Havel
Václav Havel je bil dramatik, pesnik in politik, ena najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Že v mladosti je postal politični disident, brezkompromisno se je zavzemal za demokracijo in človekove pravice in je kot nesporna moralna avtoriteta veliko prispeval k padcu komunističnega sistema v Češkoslovaški in drugod.
Pozneje je bil najprej predsednik Češkoslovaške, nato pa od leta 199
Frank O'Hara in newyorška pesniška šola
"Oh bog, tako čudovito je / vstati iz postelje / in popiti preveč kave / in pokaditi preveč cigaret / in te tako zelo ljubiti," to je zadnja kitica pesmi Koraki Franka O'Hare, enega najopaznejših pesnikov tako imenovane newyorške pesniške šole, ki je segala v obdobje od konca štiridesetih do konca šestdesetih let dvajsetega stoletja. Najpomembneje pri njej pa je to, da ni šlo za neko šolo, v kater
Matura 2026: Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki
Neposredni prenos iz Gledališča Koper.
Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?.
Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič
Urednik oddaje: Vlado Motnikar
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič
Tonska mojstra in tehnika:
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak
Mojca Petaros, Antje Gruden, Teja Pahor in Alex Kama Devetak pripadajo mlajši generaciji avtorjev, ki živijo in ustvarjajo od Gorice do Trsta. Njihova besedila nas popeljejo od Trsta, Ljubljane in Gorice pa vse do Srbije in Portugalske. V njihovih zgodbah oziroma odlomku romana močno odzvanjajo teme, kot so prostor, jezik, identiteta in vrnitev v domači kraj. Avtorice in avtor bolj kot v tisto oči
Drago Jančar: In ljubezen tudi
Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej.
Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Maribor
Edvard Kocbek: Strah in pogum, 2. del
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in
Literarni večer - Edvard Kocbek: Strah in pogum, 1. del
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa
Tjaša Mislej: Naše skladišče
Oddaja ob maturi 2024.
Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna.
Scenarij Nejc Rožman Ivančič,
igralki Barbara Cerar in Gaja Filač,
bralec Renato Horvat.
Urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
moj
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno
Henrik Ibsen: Nora - Literarni večer ob maturi 2023
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na
Trubar in slovenska reformacija
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar.
Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef
Režiserka:
Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali tak
Ivan Tavčar: Visoška kronika
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura
Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno b
Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Od
Drago Jančar: Veliki briljantni valček
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.
Leto na
Dominik Smole: Antigona
Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arso
Edvard Kocbek: Črna orhideja
Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič.
Literarni večer je pripravila
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profes
Samuel Beckett: Čakajoč Godota
V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna.
Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdo
Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski je Ivan Cankar izlil na papir le v dveh tednih in jo označil kot največjo hudobijo, kar jih je dotlej napisal, v njej pa je jedko ožigosal dvojno moralo in malomeščansko samozadostnost svojih rojakov. Scenarij oddaje je napisala profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Mojca Osvald, odlomke pa smo si v obdobju, ko jih ni bilo mogoče posneti
Ivan Cankar: Hlapci
Hlapce, verjetno najpomembnejše besedilo slovenske dramatike, je Cankar napisal takoj po volitvah leta 1909, v njih pa je silovito napadel prepogosto nenačelnost in obračanje po vetru. Scenarij večera je napisal Boris Svetel, profesor slovenščine na drugi gimnaziji v Mariboru, dramske odlomke pa smo si v času pandemije, ko jih ni bilo mogoče na novo posneti, sposodili iz prek petdeset let stare ra
Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi
Oddajo je pripravila profesorica na ljubljanski gimnaziji Poljane Katarina Torkar Papež.
Vloge so interpretirali igralci Gaber Kristjan Terseglav, Boris Kos, Romana Šalehar, Iva Krajnc, Pavle Ravnohrib, Željko Hrs, Brane Grubar, Judita Zidar in Maja Gal Štromar, spremno besedo je bral Bernard Stramič, glasbena oprema Cvetka Bevc, tehnična izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija: Ana Krauthak
Ivan Cankar: Za narodov blagor
Cankarjeva komedija Za narodov blagor je satira proti političnemu zlorabljanju idealov, praznemu govoričenju in brezobzirnemu delovanju narodnih veljakov za svojo korist, pa tudi proti potuhnjenosti ljudstva. Skupaj s tremi drugimi dramskimi besedili jih bodo v eseju analizirali letošnji slovenski maturanti. V pomoč jim bo mogoče tudi tokratna oddaja, ki jo je pripravila Katarina Torkar Papež, pro
Albert Camus: Tujec
“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, pro
Marcel Proust: Combray
"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave."
Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imen
Prežihov Voranc: Samorastniki
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Oh literatura - o, literatura! Arsovo domače branje
Pisatelj Prežihov Voranc je v kratkoproznih besedilih slikovito opisoval življenje kmečkega in delavskega sloja na Koroškem, ob tem pa poudarjal tudi narodnostno in socialno problematiko. V
Ciril Kosmač: Tantadruj
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti.
Scenarij: Marjetka Krapež
Urednik: Vlado Motnikar
Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Long
Ivan Pregelj: Matkova Tina
Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle pora
Ivan Cankar: Na klancu
»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi.
Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.
Oscar Wilde: Saloma
Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.
Henrik Ibsen: Strahovi
Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.
Janko Kersnik: Jara gospoda
Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega bran
Ivan Tavčar: Visoška kronika
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura ? O, literatura
Josip Jurčič: Deseti brat
Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto.
Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen
V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani Mateja Gomboc.
Gustave Flaubert: Gospa Bovary
Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prev
France Prešeren: Krst pri Savici
Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar.
Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja
Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.
Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.
Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan
V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Pisatelj Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan prikazuje kruto usodo Primorcev v prvi polovici 20. stoletja, katerih življenje sta oblikovali dve svetovni vojni in fašistično preganjanje v obdobju med njima. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na gimnaziji Bežigrad v Ljubljani Nada Barbarič. Brala sta igralec Branko Jordan in napovedovalka Lidija Hartman, redaktor Vlado Motnikar, glasbena o
Jean Baptiste Poquelin Moliere: Tartuffe
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmi
Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič don Kihot iz Manče
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more ident
William Shakespeare: Hamlet
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.
Trubar in slovenska reformacija
Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.
Dante: Božanska komedija
Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.
Sofoklejeva dramatika
Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.
Sveto pismo
Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.
&nb
Vladimir Bartol: Alamut
Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideološke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psihološki, idejni in celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.&
Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Feri Lainšček: Ločil bom peno od valov
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Ernest Hemingway: Komu zvoni
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
