Morje in mi
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Epizode
Znanstveniki in ribiči razvijajo inovativno tehnologijo za predelavo meduz v kolagen
Občasno se v slovenskem morju pojavi zelo veliko meduz. Aprila letos so se s pravo invazijo soočali pri naših sosedih, v Tržaškem zalivu. Problem pa ni samo v njihovi številčnosti, pač pa predvsem v pogostosti pojavljanja. Strokovnjaki to pripisujejo različnim vzrokom, dejstvo pa je, da zaradi tega nastaja škoda, tako v morskih ekosistemih kot tudi v gospodarstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar
Severno jadranska pristanišča in geopolitika
O strateškem trikotniku severno jadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki govorimo že petintrideset let. Ampak – ali je takšno skupno delovanje sploh realna možnost? In če ni, če torej govorimo še vedno pretežno o tekmovalnosti med njimi – koliko je ta tekmovalnost plodovita? To je le eno od vprašanj, ki si jih zastavlja tokratna oddaja Morje in mi. Položaj dodatno zapleta negotova situacija
O varnosti na morju
Ko se odpravljamo na plovbo, je na prvem mestu varnost. Razmere se na morju lahko hitro spremenijo, zato je pred izplutjem potrebno preveriti vremensko napoved. Med najbolj pogostimi kršitvami pri nas na Upravi RS za pomorstvo beležijo glisiranje preblizu obale in sidranje na zavarovanih območjih. O varnosti na morju smo se pogovarjali s pristaniškim kapitanom Alešem Rotarjem.
Pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro
Pred dnevi je ponovno zaživela čezmejna pomorska povezava med Trstom, Piranom in hrvaško Istro. Povezava ponuja dobrodošlo alternativo cestnemu prometu, hkrati pa predstavlja zanimiv način odkrivanja obmorskih krajev. Morske teme so povezale tudi mednarodne študente, ki so pred kratkim sodelovali na hekatonu v Kopru. Polovica ekip je izbrala izziv Zavoda YouSea, namenjen razvoju digitalnih rešit
Razstava o tradiocionalnem lovu na ciplje v Piranskem zalivu
V Monfortu v Portorožu je na ogled razstava "Ševoli v mrežah - tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib". Avtorici razstave Nadja Terčon in Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran sta razstavo prepletli z raziskovanjem, ribiško dediščino in spomini ljudi. Razstava tako vključuje bogato dokumentarno gradivo, fotografije, pričevanja, ki prikazujejo, kako je bil nekoč
Morje je naša pisarna. Lepo je, če je pisarna čista.
Pred tednom dni je Slovenska potapljaška zveza pripravila Dan potapljačev. Zveza združuje več kot 1500 potapljačev, ki se vsako leto zberejo na skupnem druženju in potopu. Tokrat so na srečanju očistili obalni pas v Strunjanu, vzporedno pa je čistilna akcija potekala tudi v Piranu. Iz morja so odstranili predvsem ribiške mreže, pločevino in plastično embalažo. Ob tej priložnosti smo nekaj potaplja
Dan odprtih vrat Morske biološke postaje
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je ob svetovnem dnevu oceanov tradicionalno odprla svoja vrata. Okrog 300 šolarjem so predstavili raziskovalne projekte, morske organizme, terensko delo na raziskovalnem plovilu in okoljske izzive v okviru tematskih delavnic. Letošnja osrednja tema dogodka je bila Morje v antropocenu.
Internautika 2026
V portoroški Marini je na ogled več kot 200 plovil, od tega jih 30 predstavljajo prvič. Letošnja navtična razstava Internautica je 30-ta. Tudi letos so del razstavišča, posvetili trajnostnim rešitvam v navtiki.
Opažanja množičnih pojavov meduz vse pogostejša
V Tržaškem zalivu so se konec aprila množično pojavili veliki morski klobuki. Ne gre za nenavaden pojav, pravijo morski raziksovalci, saj so podobna opažanja zabeležili že v preteklih letih. So pa ta opažanja vse pogostejša. Ožig morskega klobuka je za človeka običajno nezaznaven, zaradi svoje teže in velikosti povzroča preglavice predvsem ribičem. Nasprotno pa je ožig kompasne meduze zelo boleč
Kako pravilno skočiti z ladje v morje?
Uporaba opreme, postopki zapuščanja ladje, skok v morje so del vaje "Reševanje in preživetje na morju". Letos je potekala že trinajstič pod okriljem Fakultete za pomorstvo in promet ter Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran. Namenjena je študentom in dijakom plovbne smeri, ki so letos vajo prvič opravljali na ladji Triglav.
V Podvodnem mestu o morski pestrosti in varovanju okolja
Podvodno mesto se nahaja na Debelem rtiču. Tako so v zdravilišču Rdečega križa Slovenije poimenovali novo interaktivno učilnico, ki so jo zasnovali z Morsko biološko postajo, Akvarijem Piran in društvom Morigenos.
Pomorska država na suhem
V Sloveniji je registriranih 12 tisoč plovil. A mest v občinskih pristaniščih ali zasebnih marinah ni toliko. Zato je pogost pojav, da imajo lastniki plovilo kar doma, na dvorišču, na prikolici ali stojalu. A previdnost pri tem ne bo odveč. Karkoli iz plovila steče, lahko konča v morju. Oddajo Morje in mi danes posvečamo plovilom na suhem, začeli pa jo bomo s posebnim pozivom, ki ga je objavila up
Prvič sistematično preučili biotsko pestrost severnega Jadrana z okoljsko DNK
Raziskovalci so z uporabo okoljske DNK v severnem Jadranu uspešno zaznali 44 vrst rib, 15 vrst deseteronožcev in eno vrsto sesalca, veliko pliskavko. V okviru čezmejnega pilotnega projekta SeaInsight, ki se je začel pred dvema letoma, so tako prvič sistematično preučili biotsko pestrost, hkrati pa tudi preverili kako učinkovita je ta metoda za raziskovanje morja. Z eno analizo lahko raziskovalci
Jadrnica Čudo znova na morju
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sin
Krajinski park Strunjan ima novo direktorico
Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan je Samanta Makovac, visoka naravovarstvena svetnica. Vlada jo je za mandatno dobo štirih let imenovala ob razrešitvi dosedanjega direktorja Marka Starmana, ki je bil izvoljen za ustavnega sodnika. Eden večjih ciljev, za katere se bo zavzemala, je obnova strunjanskih solin. Krajinski park Strunjan je eno najbolj poseljenih zavarovanih območij v Sloveniji.
Poskus gojenja klapavic na morskem dnu
Množični pogin školjk klapavic ogroža gojenje školjk po Sredozemlju in tudi v Jadranskem morju. Ponekod je proizvodnja v zadnjih letih popolnoma izpadla, tudi v italijanskem Varanu, kjer so največja školjčišča v Evropi. Z mednarodnim projektom Teamforadris skušajo raziskati vzroke poginov in hkrati poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja ter pomagale razumeti vpliv okoljskih spremem
Spominski in okrasni predmeti v zapuščinah pomorščakov na Slovenskem
Porcelan, lakirani predmeti, pahljače, razglednice, fotografije, vezenine, svilena oblačila - raznoliki spominski in okrasni predmeti, ki so jih pomorščaki s slovenskega prostora od sredine 19. stoletja do 60. let 20. stoletja prinašali s svojih dolgih potovanj po Vzhodni Aziji, predvsem iz Kitajske in Japonske. Predmete, ki se prepletajo tudi z življenjskimi zgodbami pomorščakov, podrobneje opisu
Kako do novega ladjarja?
Slovenski državni holding bo v tem letu projektne aktivnosti pri upravljanju kapitalskih naložb usmeril v več ključnih projektov. Na pobudo Ministrstva za infrastrukturo bo pripravil študijo izvedljivosti ustanovitve ladjarske družbe. O predlogu, da bi naša država dobila slovenskega ladjarja, smo poročali jeseni, ko je nemška družba Doehle predlagala likvidacijo Splošne plovbe.
Negotova prihodnost rjavih alg v severnem Jadranu
Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran in Univerze v Mariboru so se posvetili vprašanju, kako segrevanje morja in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo na podvodne gozdičke rjavih alg v Jadranu. S kombinacijo terenskih raziskav in analiz razširjenosti so ugotovili, da višje temperature morja in spreminjajoče se okoljske razmere vse bolj omejujejo primerna območja za njihovo rast. Ob na
Zgodbe iz divjine dr. Lovrenca Lipeja
Ste vedeli, da v slovenskem morju živi kar 13 odstotkov vseh vrst Sredozemlja? Čeprav se soočamo z enim največjih upadov biodiverzitete v zgodovini planeta, nam narava pred domačim pragom še vedno ponuja neverjetne zgodbe. Te v svojem novem obsežnem delu z naslovom Zgodbe iz divjine niza tokratni gost oddaje Morje in mi, eden naših najvidnejših morskih biologov dr. Lovrenc Lipej. V delu je združi
Neotropica ali bližnja srečanja z matamato, arapajmo, jesus christ kuščarjem in radovednim mavričnim udavom
Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim krompir in ko
V Akvariju Piran poteka obsežna obnova
Akvarij Piran z edinstvenim podmorskim svetom Severnega Jadrana vsako leto v zimskem času, med božično-novoletnimi prazniki in kulturnim praznikom, začasno zapre vrata za obiskovalce. V tem času temeljito očistijo akvarije in bazene, pregledajo živali in opravijo meritve. Letos so dela nekoliko drugačna, predvsem bolj obsežna, saj je v teku dolgo načrtovana celovita obnova centralnih manjših akvar
Dr. Marko Pavliha: V Jadranu ni več odprtega morja
Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
Tudi meduze so inteligentne, a na svojstven način
Ko pomislimo na meduze, jih večinoma dojemamo kot nadlogo. Kot nekaj, kar opeče ali pokvari kopanje. A kaj, če niso le pasivni prebivalci morja? Zadnje raziskave kažejo, da meduze zaznavajo okolje in si zapomnijo izkušnje. Obenem svet aktivno, lahko bi rekli, radovedno raziskujejo, čeprav nimajo možganov, kakršne imamo mi ali druge živali. "Dolgo smo mislili, da brez sistema, podobnega našemu, tud
Pod morsko gladino s Tomom in Ireno Godnič
Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata
Mladi sobivajo z morjem
Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časo
Manj ulova, več prihodnosti: nove poti ohranjanja našega ribištva
Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje.
Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja t
Slovenski ribiči ne smejo loviti tun
V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki dol
Piranski zaliv: prvi podvodni strukturi, Morski oazi, se pridruži Cladocora
V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laborator
Bučintoro in piranski beneški biseri
Tokrat vas vabimo v Piran, na sprehod po Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, kjer razstava Bucintoro in piranski beneški biseri razkriva mogočno protokolarno galejo Beneške republike in nekatere najdragocenejše predmete iz piranske zgodovine. Z nami bo kustosinja Duška Žitko, ki nas bo popeljala skozi zgodbe zlatega bucintora, poroke z morjem in bitke pri Savudriji, pa tudi skozi redke knjige, listin
Beton v morju spremenimo v mrežo novih domovanj
Morje bo vse pogosteje poplavljalo mesta, pa koprsko pristanišče in druge nižje dele slovenske obale. Zato so protipoplavni ukrepi na obalnem pasu in v morju nujni. Nekatere istrske občine jih že izvajajo, druge še načrtujejo. Pomembno pa je, da protipoplavna infrastruktura hkrati ohranja in spodbuja biotsko raznovrstnost domačih morskih vrst. S tem tudi omejuje širjenje tujerodnih vrst, ki rade n
Segrevanje morja vpliva na upad morskih travnikov
Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki p
Laho včeraj, danes, jutri
V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.
V globine morja in človeške psihe s "Potopom" Marka Pavlihe
V današnji oddaji boste mednarodnega priznanega strokovnjaka prava, esejista in rednega univerzitetnega profesorja dr. Marka Pavliho bolje spoznali tudi kot pisatelja. Letos je pri založbi Chiara izdal svoj prvi roman, z naslovom Potop. Zgodba o potapljaški odpravi v Jadranskem morju je obenem metafora potopa v globine človeške psihe, v iskanje odgovorov o prijateljstvu, ljubezni, smislu življenja
Batiskaf: Iz morskih globočin v središče Trsta
Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordes
Global sumud flotilla ustavljena, a njeno sporočilo odmeva na kopnem: blokirajmo genocid.
Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivn
Od morskega smetnjaka do marin brez ogljičnega odtisa
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali
