Naši umetniki pred mikrofonom
Podkast prinaša portrete umetnikov in njihovih življenjskih ter umetniških poti. Osvetljuje ključne postaje, smernice in cilje ustvarjalcev. Gostijo umetnike različnih zvrsti, od literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture do vizualnih umetnosti.
Epizode
Janez Bernik (1933–2016): "Kako daleč je črna od bele?"
Tokratna oddaja je namenjena slikarju, akademiku Janezu Berniku. Letos mineva deset let od njegove smrti. Rodil se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine Grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, po
Tatjana Pregl Kobe: Rada sem v koži pisca za otroke
Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in komparativistka. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja je stopila na literarno sceno, najprej kot avtorica besedil za otroke, pozneje pa kot avtorica pretežno osebnoizpovedne in razmišl
Janez Mejač: "Plesal sem v zlatem obdobju slovenskega baleta."
Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj.
Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995
Spominjamo se igralca in režiserja Adrijana Rustje
Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asi
Ob smrti gledališkega režiserja Mileta Koruna
Pred dnevi je v 98. letu umrl režiser Mile Korun, ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča 20. stoletja. Ni samo režiral, bil je mnogostranski ustvarjalec: scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, profesor na ljubljanski AGRFT in tudi dramatik. Svojih režij se nikoli ni loteval rutinsko in na prvo žogo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki smo jo posneli leta 1998, je Mil
Slavko Pregl: Vedno sem imel dober stik z otroki
Desetega avgusta 2026 je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj, avtor basni, satirik in urednik. Rodil se je septembra leta 1945 v Ljubljani. Doslej je napisal več deset knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je prejel vse domače lite
Miljenko Licul: "Na kovancu s Triglavom smo uporabili ozvezdje raka - čas, ko se je Slovenija osamosvojila"
Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom
Bratko Kreft: "Moj prvi honorar je bila klofuta."
17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Leta 1982 ga je Ciril Stani povabil pred mikrofon in Bratko Kreft, avtor dram, kot so Tugomer, Celjski grofi, Velika puntarija in Kranjski komedijanti, filmske drame Dr. France Prešeren, petih
Aleksander Peršolja: "Življenje so ene same sanje"
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega doma v Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v večini slovenskih literarnih revij. Objavil je več kot deset pesniških zbirk, izbori poezi
Silva Čušin: "Pri filmu in gledališču imam rada igranje sámo."
Ob rojstnem dnevu Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, se je Slovenska kinoteka poklonila Silvi Čušin, filmski, televizijski in gledališki igralki, v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica o bogatem filmskem opusu Silve Čušin. Nastopila je v filmih, na primer, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrel
Ana Facchini, igralka: "Gledališče je prostor, kjer moramo gojiti in učiti empatijo sebe in gledalce."
Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za igro. V pogovoru razmišlja o empatiji v gledališču, vlogah, ki same poiščejo igralko, in gledališču kot enem od gradnikov človeštva.
Tonski mojster: Franc Moder
Neža Zajc, pesnica
Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vin
Vladimir Jurc, prejemnik nagrade tantadruj: "Igralec mora biti svoj instrument. Če ne igraš na svoj instrument, šumiš, namesto da bi zvenel."
V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jih simbolizira lik Tantadruja.
Dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst vseskozi poudarja pomen kolektivnega dela, v svojem igralskem opusu pa je posebno
Aleš Valič, prejemnik Borštnikovega prstana: "PR po družabnih omrežjih močno deluje in treba je ostati pri zdravi pameti, da ohraniš vrednostni sistem kvalitete, ne pa všečkanja."
Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje".
Aleš Valič se je po diplomi na AGRFT najprej zaposlil v Slove
Ivanka Mežan: "Delo pri radiu mi je bilo v veliko veselje!"
18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah
Janez Matičič: "Ko sem bil otrok, sem doma na skrivaj igral klavir."
3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Sl
Bine Matoh: "Igralec lahko naredi dobro vlogo, ko ima distanco"
Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivi
Tomato Košir: Običajno je največ kreativnosti tam, kjer je največ omejitev
Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv
Ivo Zorman: "Sledil sem nagnjenjem, ki sem jih prinesel na svet."
3. maja je minilo sto let odkar se je v Gori pri Komendi rodil Ivo Zorman, slovenski pisatelj. Krajša prozna besedila je začel objavljati v petdesetih letih, sledili so romani, med njimi Draga moja Izza, po katerem je Vojko Duletić posnel film. Njegovo osrednje delo je nezaključen ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri skupine: Predniki, Sodobniki in Potomci. V njih natančno opis
Pred 120. leti se je rodil pisatelj Ivan Mrak
Tridesetega aprila pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj Ivan Mrak – v Ljubljani je leta 1986 tudi umrl. Bil je poseben ustvarjalec, v slovensko literarno zgodovino se je zapisal predvsem z dramatiko, v kateri je oblikoval značilen tip tragedije o velikih mitskih, zgodovinskih in umetniških osebnostih. Ivan Mrak je bil tudi pomembna in vplivna oseba na prizorišču slovenske kulture, za
Igralec in pesnik Aleksij Pregarc: "Morje ni samo plimovanje, je tudi nekaj, kar te odnese"
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spo
Tomaž Pandur: Vem, kaj lahko teater da svoji sredini
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let.
Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinske
Huberto Široka: "Skozi mene se svet kristalizira in skozi kovino ga uresničim"
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Op
Metod Pevec, režiser dokumentarca Ko pridem ven: "Za kriminalno identiteto ni kriva usoda, ampak pravzaprav družba, v kateri živimo."
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz
Branko Šömen: " Spodrsljaj svetlobe je imeniten naslov za kakšno knjigo!"
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden
Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde
Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu
Petra Strahovnik: "Iščem človeško izkušnjo v delih, ki so tudi večsenzorična."
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
Petra Seliškar: "Ni samo šport, ki promovira Slovenijo. Kultura je temelj te države"
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Preše
Ana Pepelnik: Skušam ponazoriti, da je pesem varen prostor
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi t
Jasmina Cibic: "Zanimajo me teatri moči!"
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem ča
Gregor Božič: "Delo režiserja zajema vse spektre filmskega ustvarjanja"
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno soo
Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig: "Vsak izdelek mora biti uporabniku prijazen."
Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji i
Plesalka in koreografinja Mateja Bučar: "Bolj ko se poglabljaš v objektnost, več subjektivnosti lahko razkriješ."
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom.
Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Igralka Ajda Smrekar: "Vse svoje vloge nosim s seboj."
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglob
Damjana Černe: Druge, drugačne, stvari so me prej vznemirjale kot odbijale
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da g
Berta Bojetu - Boeta: Moja stara mama je imela veliko vlogo pri tem, da sem se usmerila na svojo pot
Berta Bojetu je bila vsestranska umetnica: igralka, pesnica, pisateljica. Nastopala je na odru Koreodrame, bila je ena izmed ustanoviteljic tega gledališča, odigrala vloge v več filmih, petnajst let je ustvarjala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Objavila je pesniški zbirki Žabon in Besede iz hiše Karlstein, prozni deli Filio ni doma in Ptičja hiša, dramsko igro Osama. Za roman Ptičja hiša je do
Dirigent Marko Munih – ob 90. obletnici rojstva
Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetni
Slikarka Cita Potokar: Moje slike hodijo skozi ves ta vek same zase, mirne, trdne in celo ponosne
Akademska slikarka Cita Potokar se je rodila 28. novembra leta 1915, umrla je leta 1993, deset let prej pa je na prošnjo tedanjega urednika Cirila Stanija pred mikrofonom našega radia razmišljala o svojem življenju in delu. Cita Potokar je bila vsestransko ustvarjalna, pisala je tudi pesmi, eno poslušamo v oddaji, že od ranih let pa sta jo zanimali predvsem risba in slika. Sama je povedala: ''Risa
Marijan Lipovšek: "Prišel je čas, ko je bilo res težko komponirati."
Na božič je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl Marijan Lipovšek, slovenski skladatelj, pianist in dolgoletni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, dobitnik Prešernove nagrade za življenjski opus. V našem arhivu hranimo njegovo dragoceno razmišljanje iz leta 1980. Takrat je pred mikrofonom našega radia takole pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Valentin Oman ob jubileju: "Če se zgodi kaj takega, kot se je ta vojna v Ukrajini, potem me moje dotedanje delo ne zanima več."
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah
Mile Klopčič: "Precej zgodaj sem začutil spevnost našega jezika"
Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi
Tjaša Mislej, dramatičarka in pisateljica: Za to delo moraš biti zelo vztrajen, celo trmast
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem n
Igralka Silva Čušin: "Za vsako vlogo moraš biti nova odprta prazna knjiga."
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je konec novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Prejela jo je filmska in gledališka igralka Silva Čušin, članica ansambla SNG Drama Ljubljana.
Pred leti je za življenjsko delo že prejela Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, leta 2022 pa za delo pri filmu in televiziji nagrado Ite R
Primož Pirnat, igralec: "Mene ni brez soigralca."
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku.
S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek.
V oddajo je vključena Pirnatova interpre
Črt Škodlar: "Eksperimentiram s sliko, z glasbo; igram se"
Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarj
Branko Robinšak: "Z leti pride večji občutek odgovornosti in drugačna trema."
Tenorist Branko Robinšak se je rodil 5. novembra 1955 v Mariboru. Debitiral je leta 1983 v Ljubljani z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali in dobil zanjo Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Petnajst let je bil angažiran v opernih hišah Avstrije in Švice, nastopal je na najpomembnejših mednarodnih glasbenih festivalih. Leta 1991 je pel na Dunajskem poletju (Wiener Sommer) kot don Ottavio
Janez Bitenc: "Posvetil sem se najlepšemu delu, kakršnega si lahko le mislite."
25. oktobra 2025 je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodil Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pesnik, pisatelj, pedagog in publicist. Umrl je v osemdesetem letu starosti – tudi v Ljubljani. Bil je začetnik skladanja in pisanja besedil za otroke, ustvaril je kakih 500 pesmic in glasbenih pravljic. Ob tem je sistematično razvijal glasbeno vzgojo predšolskih otrok in metodiko glasbenega pouka
Miki Muster, ob 100. obletnici rojstva
Miki Muster, pionir slovenskega stripa in animiranega filma, se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, umrl je leta 2018. Njegov Zvitorepec je že dolgo slovenska stripovska klasika, mnogi še pomnijo tudi njegove animirane filme.
V Mestnem muzeju Ljubljana se Mikiju Mustru poklanjajo z razstavo o njegovem ustvarjanju. Leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, se je z Mik
Darja Reichman: "Gledališče ni moja služba, ampak je del mene"
Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Na tem odru ustvarja že trideset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, pogosto nastopa v literarnih oddajah in radijskih igrah našega radia. Prejela je več nagrad, omenimo nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da
Mate Dolenc: Fantastika je del mojega doživljanja sveta
Mate Dolenc je na naše književno prizorišče stopil z novelami in črticami, ki jih je objavljal v Mladih potih, Sodobnosti, Problemih in Dialogih. Leta 1970 je izdal svojo prvo samostojno knjigo, zbirko novel z naslovom Menjalnica. Dve leti pozneje je izšel roman Peto nadstropje trinadstropne hiše, ki ga je napisal skupaj z Dimitrijem Ruplom. Tem knjigam so sledile Aleluja Katmandu, Potopljeni otok
Karel Zelenko: "Nikoli nisem imel nobene druge želje kot te, da bi bil slikar."
15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi
Štefan Planinc: "V mojih delih so se kmalu pojavili elementi fantastike."
8. septembra je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodil Štefan Planinc, akademski slikar in dolgoletni profesor na akademiji za likovno umetnost. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo Kulturno-umetniškega društva
Silvan Omerzu: Prvo pravo lutkovno predstavo sem videl šele, ko sem bil sprejet v službo
Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija je letošnjo Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo podelilo Silvanu Omerzuju. V utemeljitvi so zapisali, da je Omerzu subtilen diagnostik časa, prisluškovalec senc, portretist sodobnosti, svarilec prihodnosti in varuh preteklosti. Njegova predanost lutki – v misli, izdelavi, režiji in tihih postavitvah – pomeni edinstven
Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču 40. festivala Vilenica
Za slovensko avtorico v središču jubilejne, 40. izdaje festivala Vilenica je bila letos izbrana Maja Haderlap, leta 1961 v Železni Kapli rojena pesnica in pisateljica. Svoj pesniški prvenec je objavila že leta 1983, zbirko Žalik pesmi, prozni prvenec pa je sledil šele čez osemindvajset let, leta 2011, in sicer izjemno uspešen roman Angel pozabe. Zanj je prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Letos, dv
Mira Mihelič - mineva 40 let od smrti prevajalke in pisateljice
Mira Mihelič (1912-1985) je bila ena najpomembnejših slovenskih prevajalk (med drugim je prevedla dela Scotta, Dickensa, Manna in Sartra), napisala je vrsto romanov, nekateri so zgodovinski, drugi umeščeni v meščansko okolje; pisala je tudi za otroke. Zelo pomembno je bilo njeno delovanje v mednarodnem Penu. Leta 1980 je o svojem življenju, o radostih in ovirah, ki ji jih je postavljalo na pot, pr
Zlatnik poezije poshumno Petru Kolšku
Pred dnevi so v Celju pesnici Nataliji Milovanović podelili letošnjo Veronikino nagrado. Ob tej vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, priznanje za celoten pesniški opus in ustvarjalno obogatitev slovenskega jezika in kulture. Nagrado so letos posmrtno namenili pesniku, kritiku in novinarju Petru Kolšku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 2019.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplom
In memoriam Tine Varl
Pred dnevi je umrl lutkovni ustvarjalec Tine Varl. Rodil se je leta 1940 v Mariboru, že kmalu je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1974 je bil pobudnik in soustanovitelj Lutkovnega gledališča Maribor, v letih od 1991 do 1998 je bil njegov direktor in umetniški vodja.
Dolga leta je kot predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pomagal razvi
In memoriam Zora Tavčar
Pred dnevi je umrla pisateljica, esejistka in prevajalka Zora Tavčar: Rodila se je 2. oktobra 1928 v Loki pri Zidanem Mostu, tam je preživela tudi zadnja leta. Življenjska pot jo je vodila po svetu. V gimnazijo je hodila v Mariboru, na Dunaju in v Ljubljani, kjer je študirala književnost, doktorirala je v Milanu. Z možem, pisateljem Alojzom Rebulo sta si dom ustvarila na Opčinah pri Trstu, kjer je
Igralec Klemen Kovačič: "Telo je najbolj konkreten del igralskega aparata in meni je to blizu."
Klemen Kovačič je bil za svojo magistrsko predstavo Agmisterij nagrajen na 55. Tednu slovenske drame, Bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica in 60. Festivalu Borštnikovo srečanje. Skupaj s sodelavci je za predstavo v trajanju prejel tudi Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Osemurni performerjev obračun s samim seboj je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Sl
Ludvik Pandur: "Iz ekspresivnega odzivanja na svet sem se umaknil v svoj Tusculum."
26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na ped
Aleš Valič, igralec: "Prepričan sem, da se v glasu čuti vse, kar igralec naredi."
Letos spomladi je dopolnil 70 let dramski igralec Aleš Valič.
Rodil se je v Ljubljani, kjer je leta 1977 končal študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Po študiju se je za dve sezoni zaposlil v SSG Trst, nato pa je bil stalni član ljubljanske Drame od 1990 do leta 2004. V tem obdobju je sodeloval tudi v drugih slovenskih gledališčih in izvedel nekaj lastnih produkcij.
Aleš V
Mineva sto let od rojstva kiparja Stojana Batiča: Lagal bi, kdor bi rekel, da nisem delal s srcem
Stojan Batič, eden najbolj znanih slovenskih kiparjev, se je rodil leta 1925, umrl je leta 2015.
Poznamo ga predvsem po številnih spomeniških plastikah, njegovi kipi pa krasijo tudi številne parke po Sloveniji.
Stojan Batič se je rodil v Trbovljah in v pogovoru z Vido Curk je leta 2005 najprej spregovoril o navezanosti na domači kraj in o mladosti, ki jo je preživel tam.
Ciril Zlobec: "Odnos do časa je ena temeljnih značilnosti lirike."
Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so
Alenka Pirjevec: Čarobno je, da mrtev predmet postane živ
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke
Ana Schnabl: "S svojim pisanjem skušam bralce približati same sebi"
Dobitnica 35. kresnika za najboljši slovenski roman preteklega leta je Ana Schnabl z romanom September, ki je izšel pri založbi Beletrina. "Ana Schnabl z romanom September z bolečo natančnostjo uvida in lovljenja morastih trenutkov odziva na družinsko in partnersko nasilje ponuja po eni strani zgodbo o spominu, o tistih zadevah, o katerih se večinoma ne govori, po drugi pa zgodbo o nasprotniku spo
Vida Juvan: "Ne bi hotela biti nič drugega, kot sem: igralka in pedagoginja."
17. junija 2025 je minilo sto dvajset let, odkar se je v Ljubljani rodila Vida Juvan, ena največjih slovenskih igralk, ki jo je učila še slavna Marija Vera. Pripoved o svojem življenju in delu je za naš radio posnela leta 1980. Izjemno pogumno in poglobljeno je razmišljala o poklicu igralke, gledališču ter vlogi učiteljice in mentorice mladih igralcev. »Mišljenje, da je umetnost nekaj, česar se je
Zvest Apollonio: "Človek se nenadoma znajde s čopičem v rokah"
Pred kratkim je minilo devetdeset let od rojstva slikarja in grafika Zvesta Apollonia iz Bertokov pri Kopru s širokim spektrom različnih pristopov v ustvarjanju. Sodeloval je na več kot tristo skupinskih razstavah in imel več kot sto osebnih razstav. Ustvarjal je v slikarstvu, grafiki, ilustraciji in oblikovanju. Za svoje delo je prejel več kot dvajset nagrad doma in v tujini, tudi nagrado Prešern
Nataša Barbara Gračner: "Igralec, ki ne igra, ne obstaja."
Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner je najnovejša dobitnica Borštnikovega prstana za igralski opus. Ta je res izjemen, saj je oblikovala več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila pa se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa navzočnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne i
Andrej Rozman - Roza: "Občudujem commedio dell'arte"
Andrej Rozman - Roza, pesnik za otroke in odrasle, pisatelj, komediograf, prevajalec, filmski in gledališki igralec, producent in režiser, je 25. maja dopolnil sedemdeset let, njegov opus pa je velikanski in povsem nekonvencionalen, inovativen, komunikativen, z eno besedo: izjemen. To so opazile tudi komisije za nagrade, saj je dobil številne nagrade: Prešernovega sklada, Levstikovo, Ježkovo in Žu
Miriam Drev: "Vsi moji romani so razpeti med tujino in domovino."
Miriam Drev je v slovenščino prevedla več kot sto del iz sodobne in klasične angleške, ameriške in nemške književnosti; med njimi Deklino zgodbo Margaret Atwood, Boga majhnih stvari Arundhati Roy, dela Philipa Rotha, Iana McEwana, Zgodbe iz Narnije in druge, številni avtorji so v slovenščini prvič izšli na njeno pobudo. Književno ustvarja tudi sama. Podpisala je šest pesniških zbirk, za zadnjo, Zd
Vladimir Makuc: "Primorski motivi so bili privlačni za vse slikarje, ne le zame."
8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi
Minilo bo 90 let od rojstva Rudija Šeliga: "Mora biti nekakšno temeljno doživetje, ki neskončno serijo doživljanja in brezmejno pisanost subjektivnega sveta osvetljuje s svojevrstno svetlobo."
Minilo bo 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Takrat, leta 1988, je nastala oddaja, v kateri je obudil spomin na svoja mlada leta in doživetji, ki sta ga za vedno zaznamova
Slikar Silvester Plotajs Sicoe: Bazen, iz katerega črpam za svoje slike, je ocean
Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemški
Pesnica Neža Maurer: "Ne utrudim se, ne razjezim se, ne potolčejo me."
Umrla je pesnica Neža Maurer.
Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli, po vojni se je šolala v Žalcu in Celju in potem na učiteljišču v Ljubljani. Pozneje je diplomirala na pedagoški akademiji in filozofski fakulteti.
Najprej je delala kot učiteljica, po končanem študiju pa kot novinarka, bila je urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana in kulturna urednica pri več revijah. Po upokojit
Jiři Bezlaj: "Ženske figure iz papier-mâchéja na podstavkih delujejo šaljivo."
Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Jiři Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Ev
Maja Weiss: Zdelo se mi je, da so v poklicu filmske režiserke združene vse zvrsti umetnosti
V Slovenski kinoteki še do 6. maja poteka prva pregledna retrospektiva filmov Maje Weiss, prve slovenske režiserke, ki je posnela celovečerni film (to je bil leta 2002 Varuh meje). Maja Weiss je poleg fantastične romantike igranih del, kot so zapisali v Kinoteki, tudi najplodovitejša slovenska dokumentaristka; njeno delo zaznamujeta neomajna etična drža in pozorno obravnavanje žgočih in obrobnih d
Anka Krašna: "Med ustvarjalcem in platnom se ustvari kreativni dialog"
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela slikarka Anka Krašna. »Refleksija vrhunske avtorice se kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti,« so zapisali v utemeljitvi za Glazerjevo nagrado.
Slikarka in profesorica Anka Krašna se
Julij Zornik: Z zvokom lahko v filmu poudariš čustva oziroma stanje
Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tu
Nina Rajić Kranjac, gledališka režiserka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada: "Gledališče vidim vse bolj in bolj tam, kjer ga nihče drug ne želi videti."
Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svet
Nataša Kramberger, pisateljica: "Zame je pripoved vedno tudi angažma, vendar mora peti."
Tako kot za vsa dela Nataša Kramberger, pisateljice, ki se je pred sedmimi leti odločila za ekološko kmetovanje, je tudi za roman Po vsej sili živ značilen preplet sodobnosti in starožitnosti, zavzetosti in srčnosti, verizma in nadrealistične poetičnosti.
Zanj je Nataša Kramberger letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Z avtorico se je pogovarjal Vlado Motnikar.
