Od genov do zvezd
V podkastu Od genov do zvezd raziskujemo mehanizme, ki oblikujejo naš svet – od znanstvenih odkritij do zgodovinskih in družbenih premikov. Avtor Sašo Dolenc pojasnjuje kompleksne ideje tistim, ki ne govorijo strokovnega jezika, a želijo razumeti širši pomen. Oddaja obravnava vse od skrivnosti vesolja do anatomije družbene moči. Več vsebin je na voljo na spletnih straneh Kvarkadabra in v avtorjevih knjigah.
Epizode
Matija Murko in digitalni guslarji
Slovenski slavist Matija Murko je s fonografom na Balkanu odkril, da ljudski pevci iste pesmi ne ponavljajo dobesedno, a vseeno vztrajajo, da pojejo natanko to, kar so se naučili. To spoznanje je usmerilo Milmana Parryja k dokazu, da je tudi Homerjeva epika nastala na enak način — sproti, iz naučenih formul, brez enega samega izvirnika. Epizoda sledi tej sledi vse do sodobnih jezikovnih model
Zakaj tek umiri glavo
Nenavadno je, da se glava včasih umiri prav takrat, ko se telo utrudi. Po daljšem teku težave niso nič bolj rešene, kot so bile prej, skrbi niso izginile, svet se ni spremenil. In vendar se lahko nekaj v človeku premakne: misli izgubijo ostrino, notranji nemir se poleže, napor pa postane manj vsiljiv. Eden od vzrokov za ta preobrat se skriva v sistemu, ki ga je telo razvilo veliko prej, prede
Zakaj se učiti, če telefon vse ve?
Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti.
Če lahko za vsak poda
Udobna sedanjost, tvegana prihodnost - kaj razkriva Poročilo o razvoju 2026?
Slovenija se upravičeno ponaša z visoko kakovostjo življenja, močno socialno varnostjo in dohodkovno enakostjo, s čimer še vedno ostaja v samem svetovnem vrhu. Toda najnovejše UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 za to udobno fasado razkriva skrite ranljivosti in prenizke investicije v prihodnost. Prebivalstvo se stara, produktivnost stagnira, izrazit pa je tudi upad bralne pismenosti in kreativ
David Attenborough: pripovedovalec, ki nas je naučil gledati
Epizoda je posvečena izjemnemu življenju in ustvarjalni poti sira Davida Attenborougha, enega najprepoznavnejših pripovedovalcev zgodb o naravi. Ob njegovi stoletnici se ozremo na pot od mladega BBC-jevega producenta, ki je s serijo Zoo Quest pomagal preoblikovati televizijski dokumentarec, do svetovne avtoritete na področju varovanja narave.
V pogovoru raziskujemo, kako je Attenborough z in
Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje
V epizodi raziskujemo biološke in psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na oblikovanje političnih ideologij, ter pojasnjujemo, zakaj je družbeno nestrinjanje pravzaprav znak zdrave civilizacije. Če na družbo pogledamo kot na živ organizem, lahko levi um razumemo kot živčni sistem, občutljiv na zaznavanje krivic, medtem ko desni um pogosto poudarja stabilnost in kontinuiteto, ki sistem varuj
Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja
V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statističn
Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet
Epizoda prikazuje kompleksno dvojnost Isaaca Newtona, saj ga ne opiše le kot racionalnega znanstvenika, ampak tudi kot »zadnjega med čarovniki«. Medtem ko ga zgodovina slavi zaradi njegovih matematičnih zakonov gibanja in odkritja univerzalne gravitacije, podkast razkriva, da so bili njegovi znanstveni preboji globoko zakoreninjeni v alkimiji, teologiji in misticizmu. Newton je vesolje dojema
Galileo Galilei – matematika kot nevidno okostje realnosti
Epizoda osvetljuje prelomno vlogo Galilea Galileija pri oblikovanju sodobne znanosti skozi preplet tehnoloških inovacij in matematičnega razmišljanja. Pogovor pojasnjuje, kako je Galilej z izpopolnitvijo daljnogleda in opazovanjem Lune nepopravljivo zamajal aristotelsko predstavo o popolnosti nebesnih teles. Ključni poudarek je na njegovi matematizaciji narave, kjer geometrijski zakoni postan
Filozofi in fanatiki: intelektualno zakulisje iranskega režima
Epizoda analizira paradoks iranskega režima, ki svojo avtoritarnost in represijo legitimira s pomočjo kompleksne zahodne filozofije (Heidegger, Habermas, Kant). Osrednja teza, povzeta po Žižku, je, da Iranu ne manjka toliko zahodni liberalizem kot predvsem radikalna osebna svoboda in avtonomija posameznika, ki zavrača slepo pokorščino sistemu.
Izvorni članek: Filozofi in fanatiki: intelektua
Nikolaj Kopernik - napačen razlog za pravo revolucijo
Pogovor Nikolaja Kopernika ne predstavlja kot radikalnega revolucionarja, temveč kot konservativnega učenjaka, ki je s heliocentrizmom poskušal antični astronomiji povrniti izgubljeno estetsko harmonijo. Njegovo delo je gnala želja po odpravi matematične »grdote« takratnega sistema, k čemur so ga spodbudile humanistične kritike astrologije in nova dognanja o geometrijski nujnosti gibanja plan
Iran v breznu diktature in revolucije
Epizoda raziskuje tragično in fascinantno preobrazbo Irana iz dekadentne, odtujene monarhije šaha Pahlavija v strogo islamsko teokracijo. Pripoveduje, kako je ajatola Homeini mojstrsko izkoristil obveščevalno slepoto Zahoda ter ugrabil pristna prizadevanja široke koalicije za svobodo, jih preoblikoval v radikalni kult mučeništva in zgradil režim, ki je neusmiljeno "požrl lastne otroke". Ta zg
Naravna in umetna subjektivnost
Potovanje skozi evolucijo in psiho v iskanju razlike med človekom in strojem. Podkast temelji na sestavku, ki vzpostavlja most med naravoslovnim in humanističnim razumevanjem človeka, pri čemer psihoanalitične koncepte pojasnjuje z evolucijskimi in nevroznanstvenimi modeli.
Izvorni članek: Naravna in umetna subjektivnost
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Kaj se dogaja v telesu med tekom?
Kako srce, pljuča in mišice iz hrane in kisika ustvarjajo gibanje.
Izvorni članek: Kaj se dogaja v telesu med tekom?
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Paradoksi kvantne realnosti: fizika in filozofija
Kvantna fizika nas po sto letih uspehov znova postavlja pred vprašanje, kaj sploh pomeni razumeti svet. Filozofski razmislek o temeljih kvantne teorije, ki je bil dolgo odrinjen na rob, postaja nujen in legitimen del sodobne fizike.
Izvorni članek: Paradoksi realnosti: kaj nam kvantna mehanika zares pove o svetu
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Žiga Zois (1747–1819)
Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost.
Izvorni članek: Žiga Zois (1747–1819)
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Jurij Vega (1754-1802)
Matematik in topniški častnik, ki je kljub revnemu kmečkemu poreklu dosegel baronski naziv. Izjemna osebnost protislovij, ki je sredi bojnega ognja ustvarjala matematične dragocenosti. (Izvorni članek: Jurij Vega 1754-1802)
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Kemiki med Dachauom in montiranimi procesi
Zgodba slovenskih kemikov, ki so v nacističnem taborišču preživeli s pomočjo znanja, nato pa bili doma krivično obsojeni kot izdajalci, razkriva tragičen preplet znanosti, politike in boja za dostojanstvo v času dveh totalitarizmov. (Izvorni članek: Znanost v senci smrti 1942-1948)
Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.
Gabriel Gruber
Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.
Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključ
Anton Codelli
Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani
Herman Potocnik Noordung
Herman Potočnik Noordung, slovenski inženir ter pionir vesoljske tehnike, je v začetku 20. stoletja s svojimi revolucionarnimi idejami postavil temelje sodobne astronavtike. Njegovo "bivalno kolo" za umetno gravitacijo je navdihnilo generacije znanstvenikov in umetnikov. Poleg tehničnih dosežkov se je odlikoval tudi z razumevanjem človeške dimenzije vesoljskih potovanj, kar je podrobno opisal
Pivovar, ki je močno vplival na znanost
William Sealy Gosset iz Guinnesa je razvil Studentov t-test, ključen za standardizacijo piva in znanstveno analizo majhnih vzorcev.
Skrivnosti učinkovitega komuniciranja
Pomembno je, da se zavedamo, v kakšnem tipu pogovora sodelujemo.
Kratka zgodovina možganov
Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.
Josip Plemelj
Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze.
Popotovanje pod površje Cerna
Obisk enega največjih in najbolj zapletenih znanstvenih instrumentov.
Pogovor v knjigarni Konzorcij
Posnetek pogovora Pie Prezelj s Slavkom Jeričem in Sašem Dolencem 28. 02. 2024 v knjigarni Konzorcij. Več informacij o pogovoru najdete na spletni strani Mladinske knjige.
Kaj JE in kaj NI komuniciranje znanosti?
Posnetek kratkega predavanja na 8. Simpoziju slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga je decembra 2023 organiziralo Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS).
Intervju na pomurski televiziji
Pogovor na pomurski televiziji Idea TV 26. 11. 2023, ki ga je vodil novinar Marjan Dora (YouTube).
(Ne)zaupanje v znanost
Posnetek pogovora z naslovom "(Ne)zaupanje v znanost" v oddaji ARS humana, 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu 4.9.2023, je vodil Gregor Podlogar, sodelovala pa sva Tomaž Grušovnik in Sašo Dolenc.
Moč zgodb: vpliv pripovedovanja na človeške možgane
Ponovna objava pogovora z naslovom "Zakaj imamo radi zgodbe, nepovezani podatki pa nas odbijajo?" v oddaji Jezikovni pogovori 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo je 12. 9. 2023 vodil Aleksander Čobec.
Intervju za podkast Digitalna Slovenija
Posnetek pogovora za podkast Digitalna Slovenija, ki nastaja pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Z Zarjo Muršič in Alešem Lednikom smo se pogovarjali o revoluciji o na področju umetne inteligence.
Kako deluje znanost - odlomki iz pogovora
Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta.
Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/
Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/
Kako deluje ChatGPT?
Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT.
Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi ne
Mož, ki je verjel, da lahko tudi stroji mislijo
Leta 1952 je matematik Alan Turing policiji prijavil vlom v svojo hišo v Manchestru. Tatovi mu sicer niso odnesli kaj dosti, zato se je sprva zdelo, da gre pri uradnem popisu tatvine zgolj za formalnost. Bilo je namreč le malo možnosti, da bi vlomilce odkrili in Turingu vrnili ukradene predmete ter denar. Vendar se je kmalu izkazalo, da bi bilo za matematika veliko bolje, če policije ne bi po
Škodljivost ideološke polarizacije
Resničnost idej ni nujno najpomembnejši kriterij, po katerem jih ljudje vrednotijo.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Napredek jezikovne umetne inteligence
Kako delujejo nove jezikovne tehnologije, za katere se zdi, da dejansko razumejo zapisane besede?
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Zapiski, ki znajo misliti
Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Z zapisovanjem ključnih idej ne le povzemamo, kar smo slišali ali prebrali, temveč razvijamo tudi lastno razumevanje vsebine. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji
Antoine-Laurent de Lavoisier je vsak dan pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Pogosto sta eksperimentirala skupaj z ženo Marie-Anne Pierrette Paulze, ki je bila prav tako zelo nadarjena znanstvenica.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkad
Jeziki znanosti skozi zgodovino
Čeprav so danes skoraj vsi znanstveni članki objavljeni v angleščini, se je skozi zgodovino zvrstilo kar veliko različnih jezikov, ki so jih za svojo komunikacijo uporabljali znanstveniki. V 18. stoletju je bila denimo francoščina osrednji jezik evropskih razsvetljenskih učenjakov, še prej se je vsaj na univerzah komuniciralo predvsem v latinščini.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o z
Zgodba o penicilinu
Kako je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo številna življenja.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Kako vem, kdaj nekaj vem?
Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah?
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Angela Piskernik
Botaničarka, naravovarstvenica in ena prvih Slovenk z doktoratom iz naravoslovja.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Jožef Stefan
Otrok nepismenih staršev, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
O večnem miru in cenzuri
Cenzura danes pogosto ne poteka več prek omejevanja dostopa do informacij, ampak nasprotno, prek bruhanja množice slabih, neresničnih in navideznih podatkov. Če so mediji polni nezanesljivih in lažnih informacij, se ustvarjata medijski hrup in zmeda, kar ima na koncu enak učinek, kot ga je imela klasična cenzura.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način
Je naravno res boljše?
Marsikdo je pripravljen plačati višjo ceno za živila in zdravila samo zato, ker na ovitku piše, da so naravna.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Človeška napaka
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javno pove, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj zaskrbeti.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Ženske v znanosti
Marie Curie ni bila prva znanstvenica. Z znanostjo se je v preteklih stoletjih ukvarjalo še veliko drugih briljantnih, predanih in odločnih žensk.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Pomen znanstvene pismenosti
Med pogoje za normalno delovanje sodobne demokratične države brez dvoma sodi tudi znanstvena pismenost njenih državljank in državljanov.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Scopoli in Hacquet - začetnika znanosti v Sloveniji
Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku potrebovali znanstvenike, da bi jim pomagali pri kopanju in predelavi rude, ampak ker sta bila zdravnika, ki sta prišla v drugi polovici 18. stoletja službovat v idrijski rudnik, hkrati tudi pomembna naravoslovca in ugledni imeni takratne evropske znanosti.
--
Kako uspešne države premagujejo krize
Jared Diamond, ki je v knjigah Puške, bacili in jeklo ter Propad civilizacij obravnaval zanimive nove načine razumevanja vzrokov za vzpone in kolapse civilizacij, se je v knjigi Pretres lotil še analize soočanja držav z resnimi krizami. Spoznal je, da so dejavniki, ki uspešnim državam omogočajo izhod iz kolektivnih kriz, zelo podobni dejavnikom, ki so značilni za uspešne pristope k reševanju
Janez Vajkard Valvasor - znanstvena slava barona iz dežele Kranjske
»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley, ki je le nekaj let pred tem Isaaca Newtona spodbudil, da je napisal Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica, eno najpomembnejših knjig v vsej zgodovini znan
Intervju za podkast Odkrito.si
Posnetek intervjuja decembra 2021 za podkast Odkrito.si.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Milan Vidmar - vrhunski učenjak, ki je šahiral skozi življenje
Milan Vidmar je bil gotovo eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev prve polovice 20. stoletja. Ni veljal le za uglednega strokovnjaka s področja elektrotehnike in enega najboljših šahistov na svetu, imel je tudi veliko intelektualno širino in dober uvid v probleme takratne lokalne ter globalne družbe.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kv
Ludwig Wittgenstein - genialen mislec, ki ni sprejemal kompromisov
Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj. Pred odhodom je znana profesorja ene izmed najbolj uglednih un
Zaupanje v znanost
Kaj sploh pomeni, da verjamemo oziroma zaupamo znanosti?
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Kako postaviti svet v oklepaj
Med prazniki okoli novega leta 1933 so se v pariški kavarni srečali trije mladi filozofi. Simone de Beauvoir in Jean-Paulu Sartru se je pri pogovoru pridružil še njun znanec Raymond Aron, ki jima je z navdušenjem začel pripovedovati, da se je v Nemčiji seznanil s povsem novim pristopom k filozofiji.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra
Moja dežela je moj planet
Podobno kot smo bili v preteklih desetletjih soglasni, da moramo svojo zakonodajo prilagoditi evropski, se moramo sedaj poenotiti, da se je treba prilagoditi na novo drugačno podnebje in začeti blažiti vzroke, ki povzročajo težave.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Kaj se zgodi v telesu, ko se cepimo?
Vbrizganje cepiva v telo lahko primerjamo s prijavo na tečaj samoobrambe, na katerem se naučimo prepoznati in premagati točno določenega nevarnega napadalca.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Intervju za Val202
Posnetek pogovora za Val202, ki sva ga z Luko Hvalcem posnela 26. 01. 2021. Govorila sva prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom, o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Intervju za podkast International Medis Awards
Posnetek intervjuja za podkast International Medis Awards, ki sva ga z novinarjem Žigo Karižem posnela 31. julija 2020, objavljen pa je bil 12. oktobra 2020. Pogovarjala sva se predvsem o znanosti in njenem komuniciranju.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --
Nevarna matematična teorija
Desetega avgusta 1632 se je na sedežu jezuitskega reda v Rimu sestalo pet mož, oblečenih v črne meniške halje, ki so imeli pred seboj pomembno nalogo: v imenu Rimskokatoliške cerkve so morali presoditi, katere nove ideje, ki so takrat krožile med učenjaki, smejo dopustiti in katere je treba prepovedati. Na seji so obravnavali vprašanje, ali lahko matematiki o črti razmišljajo, kot da je sesta
Kako je potres stresel znanost
Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake. Zaradi hudega trpljenja in mnogih povsem naključnih žrtev, ki jih je potres povzročil, se je marsikdo težko sprijaznil s pojasnilom, da za naravnimi dogodki obstaja neki višji nadnaravni smisel. Učenja
Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič
Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu. Zora Janžekovič, ki je v visoki starosti umrla leta 2015, je velika zvezda svetovne medicinske znanosti. Čeprav je do svojih izjemnih spoznanj prišla med delom v eni od sl
Marjam Mirzahani – prva dobitnica najvišje nagrade za matematiko
Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : k
Ruski Indiana Jones
Zgodba o ruskem botaniku, genetiku, geografu in pustolovcu Nikolaju Ivanoviču Vavilovu (1887-1943) je gotovo ena od najbolj zanimivih, a hkrati najbolj žalostnih epizod iz zgodovine naravoslovne znanosti dvajsetega stoletja.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.
-- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in
Kaj se dogaja v našem telesu med okužbo z novim koronavirusom?
Zadnje tedne so postale pri opisu našega odziva na epidemijo bolezni covid-19 vse bolj priljubljene vojaške prispodobe. Virus nekateri opisujejo kot tujo sovražno vojsko, ki vdira na ozemlje naše domovine, zato moramo, da bi vsiljivca porazili ali vsaj izrinili iz države, za bojevanje angažirati vse razpoložljive sile.
Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje
Kuga – pandemija črne smrti
V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna.
Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli po
Intervju za Prvi program Radia Slovenija
Posnetek Intervjuja, ki sva ga z novinarko Urško Henigman posnela v sredo 25.3. za Prvi program Radia Slovenija. Pogovarjala sva se o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kva
Angleški biokemik, ki je svetu razkril mogočnost kitajske znanosti
Pri velikih imenih iz zgodovine znanosti lahko pogosto ugotovimo, da do najpomembnejših spoznanj niso prišli med svojim rednim delom, ampak ko so se z določenim vprašanjem ukvarjali ljubiteljsko v svojem prostem času. Podobno velja tudi za angleškega biokemika Josepha Needhama, sicer profesorja na univerzi Cambridge. Bil je odličen znanstvenik in si za svoje delo na področju biokemije prisluž
Kako deluje imunski sistem?
Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.
Več zanimivih zgodb iz s
Kako koronavirus okuži človeško celico?
Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni stra
Abelard In Heloiza
Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če
Morilska gripa
Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala med petdeset in sto milijoni življenj, kar je veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa, ker so le časopisi v nevtralni Španiji poročali o bolezni, drugje pa so bile novice o zdravstvenem stanju v državi skrbno cenzurirane, saj so bile takšne informacije strateškega pomena.
Več z
Razsvetljenstvo za 21. stoletje
Govor ob podelitvi priznanja Komunikator znanosti 2019 na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knjigah.
Ko izbruhne neznana nova bolezen (SARS)
28. februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega šestdeset bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe. Na klic se je odzval specialist za nalezljive bolezni dr. Carlo Urbani, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdrav
Klateški deček, ki je dobil Nobelovo nagrado za medicino
Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naš
Fotografija črne luknje
Fotografija črne luknje velja za najbolj podrobno sliko makroskopske narave doslej. Ločljivost teleskopa, s katero so jo posneli, je skorajda neverjetna, saj ustreza napravi, s pomočjo katere bi lahko iz Ljubljane brali časopis, ki bi bil v New Yorku. Revija Science je fotografijo črne luknje razglasila za najpomembnejši dosežek znanosti v letu 2019.
Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lah
Kako je Lise Meitner razcepila atom
Spoznanje, da se lahko atomska jedra cepijo, pri čemer se sprosti zelo veliko energije, velja za eno najpomembnejših znanstvenih odkritij 20. stoletja. Ključne ideje, ki so omogočile, da so znanstveniki ugotovili, kaj se med takšnimi procesi dogaja v atomskih jedrih, je prispevala danes malo znana avstrijska znanstvenica judovskega rodu, ki je morala tik pred drugo svetovno vojno pobegniti iz
Žiga Zois - razsvetljenski plemič, poslovnež in učenjak
10. novembra 2019 bo minilo 200 let od smrti barona Žige Zoisa, enega najbogatejših in najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na področju današnje Slovenije. Ko se je leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da so jez
