Primorski kraji in ljudje
Oddaja Primorski kraji in ljudje predstavlja ljudi, ki zaradi svojega dela, dejanj ali značaja izstopajo. Pogosto so tesno povezani s krajem, v katerem živijo. Zato oddaja razkriva tudi geografske značilnosti primorskega prostora. Vabimo vas, da prisluhnete njihovim zgodbam in spoznate pokrajino skozi oči njenih prebivalcev.
Epizode
Priključite se na Wi-Fi gozda
V okviru projekta MEDS GARDEN+ je novogoriška občina skupaj s krajani Lokovca uredila gozdno učno pot, ki želi približati dediščino smolarjenja. Na tem koncu Slovenije so domačini začeli smolariti po letu 1948, že dobro desetletje pozneje pa so na deblih črnega bora ostale samo še značilne zareze oziroma smoline. Na sprehod, ki priča o tej pomembni kulturni dediščini gozdnega prostora, vas povabim
Arheološko bogastvo slovenskega morja
Ostanki rimskega pristanišča in rimske vile v Simonovem zalivu so širši javnosti morda najbolj znani, še zdaleč pa ne edine ostaline živahne zgodovine, povezane z našim morjem. O bogati preteklosti pričajo podvodna arheološka najdišča ob vsej slovenski obali, od zaliva Sv. Jerneja v Lazaretu pa vse do Seče. Nanje so ob prvem Mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine in 25. obletnici Unescove K
Srečanja med platnicami
V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja smo se v oddaji Primorski kraji in ljudje pridružili bralnemu klubu Romantični klepet. A to je v koprski knjižnici le eden izmed klubov, ki združujejo posameznike, ki gojijo veselje do branja, pripovedovanja, poslušanja ter izmenjave izkušenj in mnenj.
V nekdanji pokopališki vežici v Bukovici odprli muzejsko zbirko o aleksandrinkah
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Kopališča pripravljena za novo sezono
Uradna kopalna sezona je v polnem teku. V slovenski Istri bo trajala vse do 15. septembra. Slovenska obala ponuja več kot 10 naravnih kopališč z reševalci iz vode in urejeno infrastrukturo ter številna druga kopalna območja. Tudi letos so občine pred sezono pospešeno urejale plaže, dostope v morje in spremljajočo infrastrukturo. Pozanimali smo se o novostih.
Divaška "kurilnica" obeležuje 150 let delovanja
Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njen
Oče slovenskega jadralstva Mirko Bogić
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran.
Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu.
Profesor g
Hrastovlje: cerkev, ki govori skozi stoletja
Z oddajo Primorski kraji in ljudje smo se danes povabili v Hrastovlje. Pred in morda tudi v Cerkev svete Trojice, edinstvena zaradi svoje arhitekture in znamenitih fresk. Od začetka leta kulturni spomenik državnega pomena. Ne le v strokovnih krogih, tudi v širši javnosti velja, da cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti. Sodi med najpomembnejše kulturne spomenike v državi. Taborska cerke
Velikonočni pohod na Malo goro
Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.
Po čem najpogosteje dišijo spomini na dom?
Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Druš
Mladi primorski literati čutijo, mislijo, pišejo, berejo.
Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih litera
Klapa EnGINe: Ko potovanje postane zgodba o pozabljenih človeških vrednotah
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti maj
Živa Fišer: Na področju biologije je vedno nekaj novega
Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matemati
Matjaž Perič: S čižki in liščki do zmag na svetovnih razstavah ptic
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili Matjaža Periča. Ljubitelj in vzreditelj ptic iz Izole dosega izjemne rezultate na domačih in mednarodnih razstavah. Posebej ljubi so mu liščki in čižki. V tem obdobju je v njegovih kletkah okrog sto ptic, se bo pa njihovo število kmalu občutno povečalo, saj se približuje obdobje parjenja. Naslednji meseci bodo zato za Matjaža Periča kar naporni, saj
V Ajdovščini so na ogled najboljše žemljice
Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po sveže
Mirjan Valečič: Ljubim mir Beke, a na dirkah je lepo biti del tistega 'džumbusa', tiste simpatične kaotičnosti
Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornj
Nuša Bremec: znanost je povsod okoli nas
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Gaber Radojević: Zvok je čas in je prostor
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za
Harmonikarji iz Izole so počastili delo Ottavia Brajka
Te dni mineva leto od slovesa Ottavia Brajka. Oddaja govori o 20-letnici delovanja KD Harmonikarskih orkester Izola, ki je lani svoje delo posvetilo življenje in delo velikemu primorskemu glasbeniku.
Prisluhnite prispevku Smilje Baranja.
Ob zibelki: zgodba babištva v Istri
Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Me
Aktivnosti povezujejo ljudi in ozaveščajo mlade rodove
Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, ob krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko-turistično-športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kater
Deset let Peciva za starejše
Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezan
80 let Gimnazije Koper
Gimnazija Koper letos obeležuje 80 let prehojene poti. Od ustanovitve leta 1945 ostaja vpeta v lokalno okolje. Z izobraževalnima programoma pripravlja dijake za maturo in nadaljnje šolanje, pri tem pa razvija vse njihove zmožnosti, od znanstvenih, humanističnih do umetniških in športnih. V osmih desetletjih je šolanje na koprski gimnaziji zaključilo okrog 8500 dijakinj in dijakov. Nekatere njiho
Naja Stanić: Hiter tempo mode je posledica hitrega tempa življenja
Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo
Srednjeveški grad, ki očara
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena
140 let Slovenskega kulturnega društva Skala Gropada
Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači v
Med spomini in prihodnostjo: 25 let po plazu v Logu pod Mangartom
V nedeljo zvečer so v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je, najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra leta 2000, malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje, pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu, bo držav
Kako je zlati oltar 'pripotoval' nazaj v podpeško cerkev
Tokrat se odpravljamo v vas s prelepim razgledom, v Podpeč, ali natančneje tamkajšnjo cerkev sv. Helene, katere usoda je bila zaznamovana z gradnjo obstoječe železniško proge Divača-Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč ta povzročila razpoke sten in plazenje flišnega terena, na katerem stoji cerkev. Takrat so jo zaprli in iz nje odnesli oltar, fragmente fresk ter ostalo okrasje.
Pozabljeni pilot iz Ajdovščine – zgodba Venčeslava Vrtovca
V Ajdovščini so pred kratkim predstavili knjigo Ajdovski letalec nad soško fronto avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža. Delo opisuje življenjsko pot Venčeslava Vrtovca iz Velikih Žabelj, enega prvih slovenskih vojaških letalcev, ki je med prvo svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Z zgodbo, ki jo pozna le malokateri domačin, sta avtorja Vrtovca rešila iz pozabe in njegovo življ
Simbol jeseni za hrano in veselje
Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica.
Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.
Na tujem so postavili 25 novih streh, doma 15
Letos mineva 25 let, od kar je skupina prostovoljcev iz Pivke in Postojne ob tragičnih dogodkih v Posočju stopila na pot v humanitarne namene. Že od začetka pa se njihova pomoč razlikuje od drugih humanitarnih akcij, ki običajno zbirajo denar in materialne potrebščine, v skupini z imenom "Bejž če vejdeš" donirajo namreč tudi delo. Njihova specialnost je postavljanje streh in v 25-ih letih so jih d
Na Vršiču obudili nekdanje vaško življenje
V zapuščeni istrski vasici Vršič je fotografska skupina AD Morje Izola posnela serijo fotografij 'Nekoč na vasi', avtor istoimenskega projekta in mentor skupine pa na isto temo še serijo kratkih filmov. Fotografije in filmski posnetki ponujajo vpogled v preprosto življenje naših prednikov, hkrati pa spodbujajo razmislek o pomenu kulturne dediščine. To je bila tudi tema pogovora na nedavni predstav
Zidovi naše preteklosti so temelji naše prihodnosti
Društvo Anbot že več kot 20 let sodeluje v evropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je namenjen spodbujanju zavedanja pomena ohranjanja kulturne dediščine. Minulo soboto so članice in člani društva v okviru dogodka "Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti - tržnica od anbot" predstavili Obzidno ulico v Piranu in dogajanje v njej nekoč. Kaj je bilo v ulici dovoljeno, kaj p
"Kdo bi hodil na Havaje, če pa imamo Sočo!"
Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekal
95-letnica ustrelitve bazoviških junakov
Ob 15-tih se bo na bazoviški gmajni začela osrednja slovesnost ob 95-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Slavnostna govornica bo tokrat slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Letošnja proslava bo potekala v znamenju številnih obletnic: mineva namreč 80 let od konca druge svetovne vojne, od postavitve spomenika štirim junakom na bazoviški gmajni in na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter 80 let
Dobra fotografija požgečka srce človeka
Stojan in Vlasta Gorup iz Sežane sta se zapisala fotografiji. Stojan se je kot ljubiteljski fotograf uveljavil v času analogne fotografije, letos pa mineva pol stoletja, od kar je začel razstavljati. Njegove fotografije so sprejeli na razstavnih salonih v številnih državah sveta, prejel je več deset nagrad in pohval. Pri Fotografski zvezi Slovenije je Stojan dosegel naslov kandidat za mojstra foto
S kolesom po poteh filmskih vizionarjev na Goriškem
Ali ste vedeli, da družinske korenine Sergia Amideia, filmskega scenarista in pomembne osebnosti italijanskega neorealizma, ki je sodeloval s slavnimi italijanskimi režiserji, kot sta Roberto Rossellini in Vittorio De Sica, segajo v Solkan? To je ena izmed zgodb, ki jih lahko slišite med vodeno kolesarsko turo po somestju obeh Goric, ki jo goriški Kinoatelje posveča filmskim vizionarjem s tega čez
Planina Razor: ohranjanje sirarske tradicije
Posoški kmetje poleti živino ženejo v planine, kjer se pase več kot štiri mesece, odvisno od vremena. Sirarstvo ima tu zelo dolgo tradicijo – na Bovškem izdelujejo ovčji sir, na Kobariškem in Tolminskem pa večinoma kravji sir. V celotnem Posočju je živih še 14 planin. Eno od njih, planino Razor, je obiskala Mariša Bizjak.
Železniška postaja v Štanjelu
Železniška postaja v Štanjelu je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel, zgrajena je
Srečanje planincev pri koči na planini Razor
Planinsko društvo Tolmin je pripravilo tradicionalno srečanje planincev pri koči na planini Razor. Pot je v dopoldanskih urah vodila iz Tolminskih Raven do Grušnice in koče. Predstavila se je folklorna skupine Razor, izvedeli smo več o 45 km dolgem jamskem sistemu Migovec, pohodniki niso ostali lačni, pokusili so friko, skutne štruklje. S sogovorniki si je oglasila Mariša Bizjak.
Daniel Novaković: Mlad in neumen v desetdnevni vojni zabeležil nekaj zgodovinskih fotografij
Daniel Novaković je primorski fotoreporter, ki se je pri dvajsetih letih znašel sredi desetdnevne vojne - v pravem trenutku, ko so na mejnih prehodih z Italijo zamenjevali table in so se pripadniki JNA ter strukture pravkar nastale nove države gledali skozi puškine cevi. Takrat je delal za Primorske novice, danes je zaposlen pri Slovenski tiskovni agenciji in dogajanje doma in v tujini opazuje, be
Janez Rutar: Izdelava bobnarskih palic je cela znanost
Janez Rutar, mizar in glasbenik iz vasi Vrbovo v občini Ilirska Bistrica, je eden od dveh letošnjih nagrajencev šole za podjetnike, ki so jo med februarjem in junijem izvedli v postojnskem podjetniškem inkubatorju Perspektiva. Njegov izdelek, bobnarske palice, izdelane iz slovenskega lesa, je bil izbran za najperspektivnejšo podjetniško idejo. Ključna inovacija, ki jo je pri tem razvil, pa je prem
Pozejdon povezal oljke, Rižano in skrivnostno vrtnico
Kako izbrati pravo sorto oljk glede na okolje, v katerem jo bomo posadili? Odgovor bo mogoče lažji po koncu projekta Pozejdon, kjer sta ključni besedi agrobiodiverziteta in klimatske spremembe. Cilj je tudi zaščita avtohtonih in lokalnih vrst v kmetijstvu. ZRS Koper s partnerji išče odgovore, kako se klimatskim spremembah prilagajati z različnimi genotipi oljk in lokalnimi sortami oljk. Vodja Cent
V Rafutskem parku je najmanj avtohtonih dreves
Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej.
Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eks
Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno
Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo
Na Sabotinu tudi turisti s Škotske
Spomin na 1. svetovno vojno je zagotovo še kako živ na Sabotinu, 609 metrov visokem hribu, ki se vzpenja nad Solkanom. Na poti do vrha se ne moreš izgubiti, saj te vodijo informacijske table Poti miru. V kratkem bo nekaj tabel, ki vabijo na Sabotin, postavljenih tudi v Gorici, do avgusta pa bodo v Štmavru uredili tudi točko za obiskovalce. Želja je, da bi s pomočjo evropskih projektov tudi italija
Inovativne pristope v čebelarjenju predstavljajo tudi mladim
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve zapise o dajatvah v obliki panjev zasledimo v urbarjih iz 13. stoletja. Čebelnjake v podobi hišk je v Slavi Vojvodine Kranjske omenil Janez Vajkard Valvasor. Temelje modernega čebelarstva pa je s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami v 18. stoletju postavil Anton Janša - cesarica Marija Terezija ga je imenovala za prvega državnega učitelja čebe
Risoroman o odraščanju duhovnika Alojza Kocjančiča
Biografski strip Plapolanje skale nikakor ni lahkoten sprehod skozi mladostniško obdobje prvega pesnika Istre in duhovnika Alojza Kocjančiča. Avtorica besedila, pesnica in avtorica več del o Kocjančiču, Ines Cergol in stripar ter ilustrator Matej Kocjan - Koco sta v njem besedno in slikovno prepletla večplastno zgodbo o Kocjančičevem odraščanju med Kubedom in Gorico v času fašizma na Primorskem. E
Kozlov rob nudi vpogled v zgodovino nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem
Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združi
Škocjanski zatok in laguna Caorle v iskanju rešitev za skupne izzive
Naravni rezervat je postal priljubljena točka za ljubitelje narave in če bi bil njegov obstoj iz različnih razlogov postavljen pod vprašaj, bi se mu okoliški prebivalci in redni obiskovalci zelo težko odrekli. Da do tega ne bi prišlo, je treba razmišljati tudi o njegovi prihodnosti in izzivih, ki jih ta prinaša. Med njimi so zagotovo povečan turistični pritisk in klimatske spremembe z vsemi posled
Na čezmejno pot s kolesom
Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prev
333 let rojstva Giuseppeja Tartinija
"Se desiderate seguire il contenuto in italiano, premete la parentesi quadra sotto il lettore e impostate i sottotitoli in italiano."
Njegova bogata glasbena, pedagoška in teoretska ustvarjalnost do danes navdihujeta tako strokovno kot laično javnost.
Vemo, da je bil izvrsten, tehnično in muzikalno spreten violinist, izjemno ploden skladatelj, nato poglobljen glasbeni pedagog, ki je poučeval vi
Dogajanje v jamah: ko svetloba škodi
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II.
Veste, kaj je to lampe
Anica Kovačič, slovenska prijateljica Ane Frank
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati
Glasbeniki Marinšek iz roda v rod
Vinko, Vili, Maja, Maks in Vito Marinšek s Postojnskega so gostje oddaje; pa v družini glasbenikov to še niti niso vsi, ki bi jih bilo treba predstaviti.
Predstavljamo ljudskega godca Vinka, sina Vilija z velikim številom medalj in evropskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, ansambel Vilija Marinška, ansambel Erazem in Harmonikarski orkester Vilija Marinška.
Tudi mladi rod družine Marinše
Turist zahteva, romar hvaležno sprejme, kar mu je ponujeno
»Pot, ki presega meje in povezuje ljudi,« je podnaslov Goriškega camina. Gre za novo, 82 kilometrov dolgo romarsko pot od Ogleja do Svete Gore, ki je označena s simbolom Salomonovega vozla in GPX-sledmi. Goriški camino je razdeljen na štiri etape, lahko pa se ga prehodi tudi v treh, petih ali več dneh. Italijanski del poti je zasnoval teolog, pisatelj in popotnik Andrea Bellavite, slovenski del pa
Na Malijo in Malijski hrib!
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas tokrat vabimo na Malijo in na Malijski hrib, ki je najvišja točka izolske občine, saj sega na 276 metrov nadmorske višine. Smilja Baranja je sogovornike spraševala po imenu kraja, zgodovini Malije in življenju v njej danes - pa tudi o eni od petintridesetih točk geodetske trigonometrične mreže 1. reda, ki se nahaja na Malijskem hribu.
Tomos - Naši mopedi
Besedo Tomos so lani uporabniki največkrat vtipkali v spletni brskalnik bolha.com. Tovarno v Kopru so pred leti zaprli, a Tomosovi mopedi niso v zatonu. Ob 70-letnici ustanovitve Tomosa sta nekdanja inženirja Edi Glavić in Iztok Vidmar napisala knjigo TOMOS Naši mopedi. Na Srednji tehniški šoli v Kopru sta jo predstavila pred številnim občinstvom.
Če se ne zavedamo svojih korenin, počasi izginjamo
Praznik slovenske kulture so v občini Ilirska Bistrica obeležili z odprtjem prenovljene Kettejeve poti, ki je posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, pesniku Dragotinu Ketteju. Devet kilometrov dolga pot vodi med pesnikovim rojstnim krajem Premom in Trnovim, danes predelom Ilirske Bistrice, kamor je literat hodil na počitnice. Praznični dan je na plano zvabil veliko ljudi.
Čeljust mi je padla dol!
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb. Zaključek slavnostnega odprtja v oddaji Primorski kraji in ljudje povzema Mateja Grebenjak.
Od zvezka z maminimi zgodbami do knjige Ostrožno Brdo
Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »
Dvajset let jaslic v Štanjelu
December v Štanjelu prinaša veliko priložnosti za praznično doživetje. Vaščani in vaščanke so že 20-o leto zapored po vasi postavili jaslice, ki bodo na ogled do 12. januarja. Do takrat bo tudi priložnost za sodelovanje v nagradnem kvizu. Sicer pa že sama kamnita kraška arhitektura in letos še posebna božična osvetlitev še bolj poudarita magičnost srednjeveškega naselja.
50 let krajevne knjižnice v Podnanosu
V tem prvem zimskem mesecu so imeli v Podnanosu prav posebno slavje. Obeležili so 50 let delovanja njihove krajevne knjižnice in 750-letnico prve omembe kraja. Med drugim so pripravili tudi razstavo »Naš kraj, zapisan v času«, ki na ogled postavlja več kot 100 zanimivih dokumentov in tiskov. V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo zato odpravili v ta kraj pod planoto Nanos.
"De bu lipo sje skup," nam je zaželel Adam Hrabar iz Podgrada
Tokrat gremo v Podgrad, kjer so – tako kot v številnih drugi krajih – v začetku decembra zažarele praznične lučke. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi za vsem skupaj stal 17-letni fant, Adam Hrabar. Mladenič, ki ima rad svoj kraj, njegovo narečje – kot boste vmes lahko slišali – pa starine, leseno pohištvo in še marsikaj drugega.
Modna oblikovalka Tjaša Škapin: Ustvarjam na roke, kot so to počeli nekoč
Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njene
Ko zapojemo, smo srečni
V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mate
Andrej Perko: Umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste
Koprčani, ki so spremenili svet
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Kako so Primorci končali v Sarajevu?
Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.
Gašper Čehovin: Delovanje v dobro lokalne skupnosti me zadovoljuje in osrečuje
Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane
Aldo Kumar v sedmi jeseni
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano.
Romeo Volk: Plošča z glasbo iz Rezije je bila ena od prelomnic
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Ro
V jami sem končno spet zadihala
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja
Speleoterapija v Sežani
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja
Triglav jih kliče že 18. leto zapored
Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji
Otrok na Morganovi črti: spomini "begunca brez zamer"
Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le
Kaj imata skupnega glasba in kamen?
Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdr
Potujoči Kino Istra v Gažonu
"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
Borjač, paradajzi in ilustrirani junaki
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah
Kdo se šopiri v rožnem vrtu?
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji
