KiKs
KiKs je kratka informativna oddaja Prvega programa Radia Slovenija, posvečena slovenskemu jeziku. V nekaj minutah na poljuden način pojasnjuje jezikovna vprašanja, pravila in zanimivosti, s katerimi se poslušalci srečujejo v vsakdanjem govoru in pisanju. Namenjena je širokemu krogu poslušalcev, ki želijo izboljšati svojo slovenščino – od dijakov do novinarjev in drugih poklicnih piscev. Vsaka epizoda ponuja kratke in uporabne nasvete za pravilno ter lepo rabo jezika.
Epizode
Tudi glas potrebuje ogrevanje
Tokrat bomo v Kiksu telovadili. Z našimi glasilkami. Za vse, ki svoj glas uporabljajo kot orodje za delo, zna biti zelo mučno, če glas zataji ali če ni dovolj jasen. V oddaji boste tako danes slišali nekaj praktičnih vaj, s katerimi ogrejemo glasilke in poskrbimo, da bo naša artikulacija lepša. Z nami jih bo delila mentorica za govor dr. Jelka Breznik.
Si dobil "memo" o "teambuildingu"?
Prvi septembrski teden je za večino verjetno stvari postavil na svoje mesto oz. v ustaljene tirnice – otroci so se vrnili v šolske klopi, delovno aktivno prebivalstvo v službe in po vsakodnevnih opravkih. Kljub temu v prvi epizodi nove sezone Kratke informativne koristne slovenščine še ostanemo pri jezikovnih dilemah, ki se pogosteje pojavijo poleti. Dodamo pa tudi kakšen »kiks«, do katerega pride
Portal Govorjena slovenščina – Zvočni odtis današnjega časa
»Predstavljajte si, da bi lahko poslušali, kako so pred 100 ali 200 leti govorili naši predniki. Morda celo vaši predniki po rodovni liniji. O čem so se pogovarjali? Kako so govorili? Kakšne fraze so uporabljali? Kakšne modrosti so se rojevale v njihovih pogovorih?« Tako je pred dobrim letom v oddaji KiKs takratna sogovornica Dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika
Koristilo bi mu »pet ščepcev« sreče
»Ducat« je beseda, ki je navdihnila tokratno epizodo Kratke informativne koristne slovenščine. Beseda pomeni 12 enakih enot in je torej povsem določljiva. Kaj pa besedi »trenutek« in »ščepec«? Kakšno količino predstavljata? Ali pa beseda »par«, ki lahko pravzaprav pomeni natančno število »dve« ali pa zgolj nedoločen »nekaj«. Ima torej določljiv in nedoločljiv pomen, ki ga izberemo glede na okolišč
“Dej vrzi uč, pa popravi vejice!”
So lektorji res samo tisti, ki popravljajo vejice? Ali avtorjem jemljejo slog? In ali jih lahko nadomesti umetna inteligenca? Z lektorjema Kristino M. Pučnik in Rokom Dovjakom iz Lektorskega društva Slovenije govorimo o tem, kaj lektoriranje v resnici pomeni: strokovno skrb za jezikovno ustreznost, razumljivost, slogovno usklajenost in jasnost besedil.
Kopalka ima na sebi kopalke in plavutke in gre na morje.
V tem tednu nam je vreme postreglo s precej visokimi temperaturami – in marsikdo se je vsaj v mislih že podal na morje. A kaj pravzaprav sporočamo, ko gremo na morje – da gremo na dopust, na obalo k morju ali na morje s čolnom? In kaj bomo vzeli s seboj – plavutke, plavutki ali plavuti? Pa tudi o kopalkah – tistih, ki se kopajo v morju in tistih, ki jih oblečemo preden gremo v morje in kopalnih pr
Ali je zaradi težav s »šlaufom« pristal v »disko grupi«?
Kolesarsko izrazje se enako kot terminologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov. Kritiki takega prevzemanja poudarjajo, da je terminologija eden od temelj vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja. Tokrat se bomo podrobneje posvetili kolesarskemu žargonu in sicer v treh komunikacijskih situaci
"Na prvenstvu bodo zaigrali tudi Kapverdski otoki, Curaçao in DR Kongo"
Navdih za tokratni jezikovni KiKs smo našli v bližajočem se svetovnem prvenstvu v nogometu, na katerem bo nastopilo največ reprezentanc doslej, med njimi so tudi 4 novinke. Udeležba nekaterih držav pa ni zanimiva zgolj s športnega, pač pa tudi z jezikovnega vidika, saj nam njihov zapis ali izgovor občasno povzroča nekaj preglavic ali dilem.
Naslednji teden odhajam v "Váršavo"
Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa.
Sogo
Ocenjevanje maturitetnih esejev: "Pravopisne napake se kar nabirajo in je škoda."
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste,
Orbán je že čestital zmagovalcu "Mádjaru"
Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski c
Jezikovna krajina v centru Ljubljane: Lana's Corner, Snail Shop, The End
Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (
Razstava pisem Inštitutu za slovenski jezik: delo jezikoslovcev je pod ostrim drobnogledom javnosti
Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni
Kako pa vi izgovorite »rtvslo.si«?
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavatelj
Printamo ali tiskamo? Skrolamo ali se premikamo gor in dol po zaslonu?
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi
“Stopijo se sneg, led in natakar.”
Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
"Ománski" zračni prostor je trenutno zaprt
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Idiot, butelj, bukselj ... Tudi računalnik mora te besede prepoznati kot žaljivke.
Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej,
Prometna nesreča ali nezgoda
Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni
Imate raje celec ali gnilec?
V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.
Na pepelnično sredo bodo sežgali in pokopali "pust"
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija zač
Pomoč pri izgovoru prizorišč zimskih olimpijskih iger
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem K
Beseda smuči izhaja iz besede smeče
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pr
Pravopisne napake in zagate pri pisanju uradnih dopisov
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za zače
Slovenski smučarski slovar
Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim
Slovar časa: "Jezik ni eksponat, ki se ga ne dotikamo in ga samo občudujemo."
V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredj
"Božič se skoraj v vseh evropskih jezikih piše z veliko začetnico"
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Gremo na žarnice? Na sijalke? Ali kar na lučke?
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. d
Slovenščina je vsako leto bogatejša za več kot 100 besed
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Sprotni slovar slovenskega jezika
Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
"Ne gre za napako, pač pa za neprimerno navado"
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogo
"Moram povedat", da je bil do mene povsem korekten
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še
Besede se rodijo, živijo in umirajo
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof
Lahko čustvenčki oziroma emodžiji postanejo univerzalen jezik?
V tokratnem KiKsu pod drobnogled jemljemo čustvenčke oziroma emodžije, ki izvirajo z Japonske. Gre za simbol ali sličico, navadno v podobi obraza, ki v elektronski komunikaciji izraža čustvo, razpoloženje ali zanimanje. Jezikoslovci in semiotiki jih uvrščajo v posebno kategorijo jezikovnih kodov, saj niso ne vizualni, ne verbalni.
Kaj je »cukr«, se bo zdaj lahko naučil tudi računalnik
"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi s
Po podatkih »s strani« šole so vsi opravili maturo
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna
Prihodnjik poznamo šele od srednjega veka
V slovenščini danes poznamo štiri glagolske čase - sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Slednji je med vsemi glagolskimi časi najmlajši, saj ga poznamo šele od srednjega veka dalje. V stari cerkveni slovanščini, denimo, prihodnjika še niso uporabljali, je bil pa sicer ta prvi dokumentirani jezik Slovanov bogatejši za nekaj sklanjatev. O jeziku, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solun
Gremo »v« Kitajsko, »v« Tajvan in »v« Šrilanko
V današnjem Kiksu nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli že pretekli teden. Govorili smo o rabi predlogov »v« in »na«. Tako smo izvedeli, da večinoma rečemo, da smo nekaj slišali na radiu, predlog »v« pa uporabimo le, če govorimo o tem, da smo denimo vstopili v stavbo, v kateri se nahaja radio. Tudi danes bomo predstavili par primerov uporabe obeh omenjenih predlogov, ki bodo povezani predvsem z geo
Kiks ste slišali »v« radiu
Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nek
Agronomski terminološki slovar – od biodinamičnega preparata do traktorja
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, ta
Rečnjava zveni lirično, prdopovšter pobalinsko
Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izr
"Bi šli na počitnice v Burmo ali Svazi?"
Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.
"Reci riba, raca, rak!"
R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Ni
Slay, rizz, delulu - da bomo lažje razumeli mlade
Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabn
Ali je golob na strehi enako kot goska v postelji?
Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega prego
Ali "imaste" svoje ključe v torbici?
Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo govor danes v Kratki informativni koristni slovenščini. V tej skupini se na primer nahajajo glagoli: iti, dati, vedeti, jesti, imeti, biti ... Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki
Portal Govorjena slovenščina – Zapiši z glasom svojo sled
Kratka informativna koristna slovenščinaPoklicali ste nas ravno ob pravem času, saj iščemo ljudi, ki bi hoteli sodelovati pri projektu. Tako se je začel pogovor Nataše Rašl s sogovornico v tokratnem KiKsu. V njem bosta govorili o portalu Govorjena slovenščina, ki je namenjen zbiranju avdioposnetkov vsakdanje slovenščine. Ti bodo uporabljeni za raziskave govorjene
Kardinali so že na četrtkovih "konklavah" izvolili papeža
Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost
Terminološke zadrege na področju invalidnosti
Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?
Nimam »cajta« za »študelj«
Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil And
Slovenščino obvladajo tudi stroji
Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti bes
"Želim ti uspešno reševanje!"
Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem
"Pêta" pesem je "péta"
»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektori
Kam gremo po nakupih? V "Hoferja"?
V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste sre
Cvetka, Besedolov in Vezalka oziroma (po)igrajmo se z besedami!
Dr. Izok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt nas v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini povabita na spletni portal, ki je zaživel v tem tednu in na katerem najdemo edine didaktične igre za slovenščino. Www.igre.cjvt.si je spletni naslov, ki smo ga odprli tudi v tokratni Kratki informativni in koristni slovenščini in si ogledali igre, s katerimi želijo na CJVT spodbujati prostočasno utr
"Ojoj, je že konec ure?" – Uspeh za dobrega pripovedovalca pred razredom
Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.
Se pes oglaša »hov hov« ali »vuf vuf«?
Da so onomatopeje besede, s katerimi s človeškimi glasovi posnemamo neke druge glasove in zvoke, smo povedali že pretekli teden v oddaji Kiks. Danes pa se bomo osredotočili na njihov pomen pri razvoju človeškega govora. To so namreč pogosto prvi zvoki, s katerimi se dojenček sporazumeva z okoljem. Z nami bo jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Med drug
Onomatopeje so divjaki
Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med k
Odločamo se med dvema "možnostima"
Druga ženska sklanjatev bo v ospredju današnjega KiKsa. Se še spomnite, katere samostalnike sklanjamo po omenjeni sklanjatvi? Samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i. Na primer: možnost – možnosti. Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razmišlja, zakaj prihaja pri besedi »možnost« do n
Santorin ali Santorini? Lefkada ali Lefkas? Mikonos ali Mykonos?
Nastanek tokratnega jezikovnega KiKsa je spodbudilo dogajanje na enem od znamenitih grških otokov, kjer so v samo 14-ih dneh zabeležili več kot 4.000 potresov. V medijih se pojavljata dve različici poimenovanja otoka, in sicer Santorin ter Santorini. Izbrskali smo še nekaj podobnih primerov in odgovore na ezikovne dileme poiskali pri geografski stroki.
"Vsak Prešeren potrebuje svojega Čopa"
Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.
GaMS potrebuje 40 milijard besed
V Kiksu smo že govorili o tem, kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT – jezikovni model umetne inteligence, ki se je naučil tudi slovensko. V bližnji prihodnosti pa bi se lahko ob jezikovnih zagatah obrnili na slovenski jezikovni model. V Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani namreč deluje raziskovalna enota, ki trenutno zbira besedila, na podlagi katerih b
Govorni nastop v OŠ: »Doma povadi, potem pa to v šoli suvereno povej!«
Osnovna šola, pouk slovenščine, govorno nastopanje, retorika. To so ključne besede tokratne oddaje KiKs, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je z avtoricama članka v slovenistični reviji Jezik in slovstvo, v kateri obravnavata predlog za poučevanje govornega nastopanja v osnovni šoli. Gre za klasično retoriko in hkrati pomembno vseživljenjsko veščino, ki je tudi v sodobni družbi še kak
Ali kakšna "izmed" omenjenih metod deluje?
Ali kakšna "od" teh metod dokazano deluje? Ali kakšna "izmed" teh metod dokazano deluje? Kako bi zastavili to vprašanje? Če ste se znašli v dilemi, prisluhnite naši sobotni jezikovni oddaji, v kateri ponovimo znanje o predlogih in pobliže spoznamo tudi oba omenjena predloga. Sogovornica: dr. Polona Gantar, ki se s slovenščino ukvarja interdisciplinarno, tako na ljubljanski Filozofski fakulteti kot
Besedomat: bi prepoznali izmišljene besede?
Besedomat je preprosta in kratka igra, v kateri preverjate poznavanje slovenskega besedišča, obenem pa pomagate jezikoslovcem pri raziskavi. Pravila igre nam v tokratnem Kiksu razloži Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramouša ZRC Sazu in nam med drugim pove, kje je nastala pobuda za raziskavo in kakšne rezultate so pokazale podobne raziskave za druge jezike - v Združenih državah A
Zažen' Roziko!
Požari so ena največjih groženj in prizadevanja za požarno varnost segajo daleč v zgodovino. Tudi pri nas ima gasilstvo dolgo tradicijo, prvič pa se bo zgodilo, da bomo tudi na tem področju dobili poenoteno strokovno izrazoslovje. Kakšna je razlika med intervencijo in posredovanjem ali kaj gasilstvu pomenita izraza »rozika« ali »podgana«? Vse to prinaša novi Gasilski terminološki slovar, ki bo izš
"Odprl sem PC, se povezal na Wi-Fi, se vpisal v Gmail in poskeniral kodo QR"
V naslednjih minutah se bomo v jezikovni oddaji KiKs posvetili izgovoru kratic, ki nastanejo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. UV za ultravijoličen. Poleg tega pa bomo spoznali tudi nekaj pravil za prevzemanje tujih imen, in se vprašali – moramo uporabiti izraz wi-fi ali vaj-faj?
Kako učinkovit je pri reševanju jezikovnih dilem ChatGPT?
Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana
˝Odgovôri v celem stavku˝
Tokrat se bomo postavili v učilnico razrednega pouka in si predstavljali, kako poteka pogovor med učiteljem in učenci. Zanimala nas bosta torej dialog, ki se pri tem vzpostavi, in predvsem tisti del, ko učitelj od učenca, ki je že odgovoril pravilno, zahteva, naj še enkrat izreče odgovor, vendar tokrat v skladenjsko popolni povedi. Z drugimi besedami, učencu reče: »Odgovôri v celem stavku!« Je tak
Je Eva še vedno bol(a)na? Ja, ostaja na bolniškem dopustu.
V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ž
Tole bomo opravili z lahkoto, saj je »kos torte«
Prejšnjo soboto smo se v Kiksu lotili precej obsežne teme prevzemanja frazemov iz tujih jezikov. Frazeologija kot jezikoslovna disciplina že desetletja ponuja na stotine primerjalnih študij, ki kažejo na posebnosti in skupna presečišča mnogih jezikov na ravni frazemov. V nadaljevanju bomo med drugim izvedeli, da so dobesedni prevodi, brez razmisleka, pogosto obsojeni na neuspeh. Preverili bomo, ka
Zelena luč za trojanskega konja
Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov
Dekle je "opazovala" sončni vzhod
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
Šolski spis: jedro je pomensko zaokroženo, kje pa je zaključek?
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in
Tudi umetna inteligenca pozna kolokacije
Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri d
"Mladizem" (še) ni protipomenka starizma
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvil
"Marsikdo misli, da lahko z orodji umetne inteligence postane kompetenten prevajalec"
Tokratni KiKs posvečamo umetni inteligenci, za katero lahko z gotovostjo rečemo, da ima vse večji vpliv na naše vsakdanje življenje. Eno od področij, kjer so v zadnjih nekaj letih prav orodja umetne inteligence naredila največji preboj, je prevajalstvo. A čeprav so tako-imenovani strojni prevajalniki, ko govorimo o hitrosti in zmožnosti obdelave podatkov, izjemni, pa kljub temu - vsaj za zdaj - n
Poznate "finte" za urjenje jezikovne spretnosti?
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
Bliže ali bližje, tiše ali tišje?
“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.
"Kava za po peš"
“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
