Komentar Družina
Podcast prinaša branje komentarjev in uvodnikov iz katoliškega tednika Družina. Prispevke podpisujejo različni avtorji. Oddaja tako ponuja pregled stališč in razmišljanj, objavljenih v tem tedniku. Namenjena je poslušalcem, ki želijo vsebine Družine spremljati v zvočni obliki.
Epizode
Janez Zupan: Referendumi namesto vladanja
Volivci smo svoje predstavnike izvolili zato, da od njih dobimo dobre odgovore, ne vedno novih vprašanj. Sicer bomo še naprej dobivali referendumske zmagovalce in poražence, vse težje pa bomo rekli, da je kaj pridobila tudi demokracija.Komentar je pripravil Janez Zupan.
p. Tomaž Mikuš: Zakon ni samoumeven
Ob 10. vseslovenskem srečanju razvezanih v Cerkvi, ki bo v Šentjurju pri Celju, se mi zdi pomembno, da si priznamo nekaj, kar je del naše cerkvene resničnosti: ločujejo se tudi pari, ki so veljali za trdne, dejavne in »zelo katoliške«. Od zunaj le redko poznamo vso zgodbo. Cerkev zato ne sme postati še eno prizorišče obtoževanja, ampak kraj, kjer se lahko resnica pove
p. Edvard Kovač: Papež, ki je v štirih dneh razburkal Francijo
Francija in z njo vsa Evropa je presenečena nad navdušenjem mladih pri srečanju s papežem na pariškem »Stadionu Francije«. Ne gre samo za njihovo številčnost, ampak predvsem za njihovo mladostno radost in upanje, ki so ju hoteli deliti s svetim očetom. In papež Leon jim je prisluhnil ter se z njimi ozrl na bogato duhovno zgodovino francoskih svetnikov.
Katarina Berden: Naj se srca ne nehajo vžigati
V Stično sem letos prišla predvsem službeno, z mislimi pri kljukicah, ki jih moram do konca dneva narediti. Vedela sem, da bo lepo, veselila sem se svete maše in večernega koncerta, nisem pa pričakovala, da bom sredi večtisočglave množice mladih obstala s solzami v očeh.Komentar je pripravila Katarina Berden.
Klemen Čeligoj: V kakšnem loncu se kuha šolska reforma?
Spremembe v šoli so potrebne. Pomembno pa je, da so premišljene in pripravljene skupaj s tistimi, ki težave učencev in učiteljev v praksi rešujejo vsakodnevno. Upamo lahko, da bo minister uresničil svojo namero, da bodo pri načrtovanju sprememb učitelji ključni partnerji.
p. Ivan Platovnjak: Ko žalovanje nima več prostora
Bliža se dan žalujočih (15. september) in z njim opomnik na nekaj, česar naša družba ne zna dobro sprejeti: žalovanje je del življenja. V svetu mladih, uspešnih in nasmejanih podob pogosto pozabljamo, da vanj sodijo tudi bolezen, nemoč, staranje, izguba, slovo in žalovanje.Komentar je pripravil p. Ivan Platovnjak.
Helena Kregar: Kaj naj počne otrok z Ustavo – kaj naj z Ustavo počnemo Slovenci?
Odločitev dveh ministrstev slovenske vlade, da učencem prvih razredov na prvi šolski dan poklonijo slovensko zastavo in izvod Ustave naše države, je v zadnjem tednu sprožila burne odzive v javnosti. Prepričana sem, da je odločitev za tovrstno darilo prvošolcem nastala iz spoznanja, da morajo otroci in starši vedeti, da živijo v Sloveniji, ki je suverena, pravna in ne l
Alenka Arko: Ko ekologija postane vprašanje vere
Ko govorimo o skrbi za stvarstvo, se je težko izogniti občutku, da to delamo zato, ker nas v to sili situacija. Toda za kristjane je to premalo. Ekologija ni nova tema v krščanstvu. Morda niti ne vemo, da kristjani po vsem svetu 1. septembra obhajamo svetovni dan molitve za stvarstvo.
s. Emanuela Žerdin: Veselje si našga srca
Marija, Mati Odrešenika in Mati upanja, že dva tisoč let nagovarja ljudi po vsem svetu ter jim v njihovih stiskah prinaša tolažbo, bližino in pogled, usmerjen h Kristusu.
Sebastijan Valentan: Medžugorje – kraj, ki ga ne uniči niti ogenj
Napad na Marijine podobe in oltar v Medžugorju ni le materialna škoda, čeprav je tudi to. Gre za poseg v nekaj, kar kanonsko pravo in krščansko izročilo že od nekdaj razumeta kot posebno kategorijo prostora – locus sacer, sveti kraj. Prav zato velja ob takšnem dejanju pomisliti predvsem na to, da so sveti kraji kraji molitve. Prav ta razsežnost je bila v Medžugorju naj
Nada Zupančič: Nismo nemočne! Zakaj potem še vedno umirajo?
Ob zadnjem umoru, ko je mož ubil soprogo, so se sprožile polemike. Kje so vzroki in kaj bomo kot družba naredili?
Peter Kokotec: Duhovniki niso figure na šahovnici
»Hvaležen sem duhovnikom, ki sprejmejo novo poslanstvo – včasih z lahkim, drugič s težkim srcem. Hvaležen sem tudi župljanom, ki znajo izpustiti duhovnika, ki ga imajo radi, in sprejeti drugega, ki prihaja s svojimi darovi in omejitvami. Ob pomanjkanju duhovnikov je takšna velikodušnost še dragocenejša.«
Stanko Gerjolj: Končno!
Počitnice oz. dopust večinoma komaj čakamo in se tega časa zelo veselimo. Navadno vsaj za nekaj časa zamenjamo okolje in poskrbimo, da se sprostimo – po možnosti duševno in telesno. Da se bomo s svojo »oslico« vrnili v utečen življenjski in delovni ritem, podajam nekaj previdnostnih sugestij.
Bogdan Dolenc: Razkolniško dejanje in izobčenje
Pogled v zgodovino Cerkve pove, da je po koncilih – vseh je bilo doslej 21 – vedno znova prihajalo do razkolov. Razkolne skupine so vedno Cerkvi očitale, da se je izneverila izročilu in vpeljala nekaj novega, česar to izročilo ne pozna.
Peter Pučnik: Česar ne zmore umetna inteligenca
Duhovniki smo še vedno samo ljudje in v bistvu sem hvaležen, da smo tudi duhovniki krhki, grešni in obdani z raznimi slabostmi.
Jože Plut: »Domovina naša je in vsi smo njeni«
Zakaj imamo radi to državo po 35 letih samostojnosti in demokracije? Ne zato, ker je v njej marsikaj narobe. Ljubim jo, ker je moja, ker je naša, ker je samostojna, ker je slovenska.
Bogomir Štefanič: Trikratni hura za menjavo oblasti
Sedanja menjava oblasti je jamstvo za prihodnje menjave oblasti, v katero koli smer že bodo šle. In teh menjav nikdar ne bi smeli, če smo resnični demokrati, razumeti kot »konec sveta«, temveč jim, čeprav skozi stisnjene zobe nezadovoljstva s to ali ono oblastno ekipo, izrekati trikratni hura.
Tadeja Petrovčič Jerina: Spiranje drobnih delcev
Uničujoč, drag, škodljiv, po vseh civilizacijskih merilih nedopusten poseg v najsvetejši del mesta ne bi poškodoval le Plečnikove dediščine. Gradbeni tujek bi preusmeril in pospešil tok podtalnice, smrtonosni udarec pa bi neprecenljivi bližnji dediščini s posledičnim posedanjem zadalo spiranje drobnih delcev, opozarjajo strokovnjaki.
Lojze Grčman: Glasba odpira vrata
Ob nedavnem Ritmu srca avtor razmišlja o močni povezovalni in duhovni vlogi sodobne krščanske glasbe, ki skozi skupno petje združuje različne generacije in mladim približuje vero. Ob tem poudarja, da mladi tudi danes iščejo iskrena in smiselna sporočila, do njihovih src pa lahko pogosto pridemo prav prek glasbe.
Janez Juhant: »Ker smo ljudje!«
Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.
Boštjan Debevec: Kako je s svobodo medijev?
Ko razmišljamo o svobodi medijev, ne govorimo le o pravicah novinarjev, ampak o pravici družbe do resnice. Ta pravica pa ni zagotovljena sama po sebi. Zahteva ljudi, ki so pripravljeni govoriti, pisati in tudi stati za izrečenim. In zahteva skupnost, ki takšno držo prepozna in podpira.
Urška Leskovšek: Kaj pomeni delati
Dolgo sem mislila, da vem, kaj pomeni delati. Ustvarjati, organizirati, producirati – delo je imelo obliko, rok, rezultat. Nekaj, kar si lahko pokazal. Ljudje so vedeli, kaj počnem.Potem je prišlo materinstvo in z njim delo, ki nima robov. Delo, ki se razliva čez dan in noč, brez jasnega začetka in konca. Poskušala sem ga meriti z istimi merili kot prej, zato se mi je
Marjan Pogačnik: Papež kot moralna avtoriteta
Komentar obravnava odziv na nedavni besedni napad ameriškega predsednika na papeža Leona XIV. in opozarja, da izhaja iz pretiranega političnega razumevanja papeževih izjav. Avtor poudarja, da papež ne nastopa kot politični tekmec, temveč kot oznanjevalec evangelija, ki mora govoriti o moralnih vprašanjih, med katera spadata tudi vojna in mir. Papež se je na napad odzva
Franc Zorec: Duhovnikov nam daj
Ne glede na to, kako nujno potrebujemo ali kako si zgolj želimo duhovnika v domačem župnišču, pa je potrebno, da skrbimo za nove duhovne poklice. Dokler duhovniški poklic v družbi ne bo spoštovan, si bodo redki upali prisluhniti klicu. Dokler ostajajo družine versko mlačne, se v njih težko rodi duhovni poklic.
Janez Zupan: Čas sodelovanja
Bojan Ravbar: Mir vam bodi!
Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Boja
Branko Cestnik: Naša demokracija (še) ni bolnik na aparatih
Je slovenska demokracija v krizi? Je in ni. Je glede na politično kulturo zadnjih let, ki se je vidno odražala v histerizaciji parlamentarnega govora. Je glede na manj vidno, a smrtno nevarno bolezen, ki se ji reče korupcija …Komentar za tednik Družina je napisal p. Branko Cestnik.
Slovenski škofje: Vabilo k odgovorni udeležbi na volitvah
Andrej Šter: Usahnjen spomin
Do pozitivnih sprememb torej ne vodi le pravilna odločitev na prihajajočih volitvah. Pomembno je razumeti resnico, da je treba k političnim odločitvam usmeriti dobre ljudi.
Rok Blažič: Bo vojna prinesla mir?
Napad na Iran je bil tvegana stava, ki lahko prinese dobre in slabe posledice. V svojem omejenem pogledu ne vidimo vseh motivov zanj, nekaj jih bo razkril čas, nekaj jih bo ostalo skritih.
Bogomir Štefanič: Solze in upanje
Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.
Peter Tomažič: Vse se konča in začne z odnosi
Vsaka še tako težka stiska je lahko rešljiva, včasih traja leta, včasih se samo dovolj olajša, da z njo živimo, veliko pa se jih lahko zelo dobro razreši. In rešitev za rane iz odnosov in zasvojenosti so zopet samo dobri odnosi in dobre navade. Post je priložnost za korak k človeku, kot nas vabi letošnja preventivna akcija 40 dni brez alkohola.
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?
Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Zdravko Jakop: Človek nosi uro
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančišk
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški
Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.
David Ahačič: Branje je potovanje
Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.
s. Emanuela Žerdin
Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredil
Peter Tomažič: Korak za korakom
Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.
Peter Stumpf: Slovenski mrtvaški ples ...
Smrt pride sama po sebi. Ni treba strupa ali drugih nehumanih pripomočkov. Boljši so sveti zakramenti in blagoslov Marije Pomočnice. Oni nas zagotovo spravijo v nebesa.
Bogomir Štefanič: Molitev za srečno zadnjo uro
Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klas
Tadeja Petrovčič Jerina: Prižgimo luč, ljudje
Človeka vredno slovo ne pritiče le mrtvim; dostojno slovo kot potrditev lastne človeškosti potrebujemo vsi še živeči.
Andrej Saje: Po njihovih sadovih jih boste spoznali
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.
Janko Pirc: Koliko sami oznanjamo
Vedno sem rad podpiral misijonske dobrodelne akcije. Odkar pa delam za misijone, povsem na novo spoznavam kompleksnost misijonskega sveta in njegove izzive. V svojih glavah nosimo različne podobe o misijonih, ki nihajo od romantičnih predstav do strogih stališč.
Aleš Primc: Boj za življenje je boj med dobrim in zlim
Komentar Aleša Primca v tedniku Družina je obravnaval nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil zastrupljanje bolnikov. Poudaril je, da gre za duhovni boj med dobrim in zlim ter izpostavil pomen molitve in organizacije molitvenih verig. Z več kot 46.000 zbranimi podpisi je bil izpolnjen pogoj za razpis referenduma. Primc je opozoril na nevarnosti zakona, ki po njeg
To ni čas za pasivnost
Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.
Jernej Pisk: Telo in duh športa
Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentar
Klemen Kraševec (koordinator Stične mladih): Poglejmo gor
Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.
s. Štefka Klemen: Kjer je ljubezen, tam je pot!
Mar Bog danes kliče manj, kot je klical nekoč? Ne! Problem je v odzivanju na klic: pri nas in mladih. Za prejem daru poklica Bog želi naše sodelovanje, zato ni vseeno, kako se na situacijo odzivamo.
Manj je več
Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.
Nada Zupančič: Krivi so učitelji
Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in
Raje pred strelski vod
Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake
Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni
Erika Jazbar: Pri nas pa tega ne!
Jaro Kneževič: Premeščen
Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…
Jure Babnik: Otroci so dragoceni
Peter Kokotec: Kdo je odgovoren za nasilje?
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?
Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen
V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja
Ervin Mozetič: Moč in okus duhovnikovega življenja
Moč duhovnika je v odnosu z Jezusom. Jezus se je umikal na zapuščene kraje in molil. Za nas duhovnike je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa? Kje je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju?
Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!
Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.
Helena Kregar: Otrok ima pravico do očeta
V zadnjem času se prav sistematično mešajo pravice in zahteve na eni ter dolžnosti in odgovornosti na drugi strani. Ta vtis je zagotovo povečala tudi razprava o Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Rok Blažič: Kaj je prišepnil Sveti Duh?
En mesec je premalo časa, da bi lahko ocenili delo in usmeritve voditelja. Treba je počakati na prve poteze, dokumente, imenovanja … Še kasneje je sredi dogajanja težko videti celotno sliko. Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz
Roman Globokar: Nov poziv k ekološkemu spreobrnjenju
Ukvarjati se z vprašanji našega odnosa do naravnega okolja je za večino katoličanov v Sloveniji in v tem našem delu Evrope še vedno zelo obrobno in nepomembno vprašanje. Osebno sem prepričan, da ne gre za obrobno in nepomembno vprašanje naše vere.
Bogomir Štefanič: Grof ima še kako prav
Ob obletnici konca druge svetovne vojne so se zvrstile številne pietetne slovesnosti, ki so izžarevale neuničljivo moč spomina, ukoreninjenega v resnici in sočutju.
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija
Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.
s. Emanuela Žerdin: Na svoj način, a z isto ljubeznijo
Ni važno, ali bo novi papež s te ali one celine, star ali mlajši, z doktoratom ali brez njega …, pomembno je, da bo Gospodov.
Ivan Herceg: »Sanjam o komunikaciji, ki spodbuja vključevanje, dialog in mir«
»Podelil vam bom blagoslov.« Na naše veliko začudenje ga je izrekel v slovenščini: »Blagoslovi vas Bog Oče in Sin in Sveti Duh.«
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka
Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.
Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev
Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.
Janez Rifel: Duhovni boj na plečih nedolžnih otrok
Prepričan sem, da je koalicijskim poslancem malo mar za stiske, trpljenje in hrepenenje samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah. S sklicevanjem na njihove pravice, medtem ko vsi vemo, da otrok nikoli ni nikogaršnja pravica, samo poskušajo nabirati poceni politične točke.
Mojca Strmšek Mamić: Sonce je sijalo nad nami vsemi
V ekipi Pohoda za življenje se veselimo dne, ko bodo pričevalci na naših pohodih tudi bivši protestniki.
Jernej Pisk: Fenomen družine Prevc
… Vsi nismo in ne bomo »Prevci«, a prav vsak je poklican, da izkoristi svoje talente in iz sebe naredi zgodbo svojega življenja. Zgodba družine Prevc pa nam je ob tem spodbuda in opomnik, da se največji uspehi ne merijo zgolj v medaljah, ampak v ljudeh, ki ostanejo – ne glede na vse, kar prinese življenje. Kot je nekoč dejal Prevčev oče Božidar: »Življenje je glavno, n
Anton Stres: Ali se je krščansko oboroževati?
Z močnim poslabšanjem varnosti v Evropi in svetu so se že in se bodo še bolj vnovič odpirala stara vprašanja o vojni in miru, o katerih smo upali, da ne bodo več pereča. Tudi vprašanje, ali je oboroževanje moralno in krščansko dopustno.
p. Andraž Arko: Post od mesa ali spreobrnjenje srca?
Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti
Simon Malmenvall: Čas je za mir
Za obstanek Ukrajine je v danem trenutku nujna prekinitev ognja in obnovitev državnosti v trajnejših okvirih. Avtor nas popelje skozi zgodovino Ukrajine, ki jo je po njegovem treba obravnavati znotraj širše zgodovine vzhodnoslovanskega prostora. Kakor večkrat v preteklosti, se tudi sodobna Rusija do Ukrajine obnaša kot imperij in jo na podlagi svoje interpretacije geog
