Literarna matineja
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Epizode
Federico García Lorca - Duende: igra in teorija
Duende je moč in ne učinek, je boj in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. Duende opisuje kot skrivnostno, zemeljsko in prvinsko silo, ki presega razum in tehniko. Ta temačna umetniška moč se rodi iz soočenja s smrtjo in lastnimi omejitvami, najbolj pa izstopa v neposredni, živi izvedbi, kot je flamenko.
Knjiga Duende: igra in teorija je izšla pr
Ivan Cankar o romanu Križ na gori: "Zdaj pišem nekaj, kjer bodo vsi zadovoljni"
Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo? in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? So bila njegova
Milan Dekleva: "Mislim, da je poezija poklicana, da jeziku vrne nežnost in uči človeške dostojanstvenosti"
Kako ujeti neskončnost tišine ali dokončnost minevanja v neizpet verz ali v partituro klavirskih tipk? Na to vprašanje bi znal odgovoriti Milan Dekleva, letošnji prvi dobitnik nagrade jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti za življenjski opus. Pred tem je za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle leta 2008 že prejel nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti.
Milan Dekleva že desetletja v najrazli
Mimi Podkrižnik Tukarić: "Mislim, da je Tesson želel ponuditi zelo osebno in živo, predvsem pa sodobno izkušnjo Homerja"
Po uspešnicah, kot so V sibirskih gozdovih, Snežni leopard ali Belina, se francoski pisatelj, popotnik in esejist Sylvain Tesson v knjigi Poletje s Homerjem vrača k enemu najstarejših literarnih virov zahodne civilizacije. Med bivanjem na grškem otoku prebira Iliado in Odisejo ter v njiju išče odgovore na vprašanja, ki so še vedno živa: kako živeti z usodo, kako razumeti nasilje, kaj pomeni dom in
Semira Osmanagić: "Zelo me zanima psihološka analiza oseb"
Kdo v resnici odloča o usodi literature in kaj se dogaja za domnevno tesno zaprtimi vrati žirij, ki odločajo o literarnih nagradah? Kakšni so posamezniki, ki jih tvorijo in s kakšnimi pritiski se soočajo?
Satirični roman Za nagrado avtorice Semire Osmanagić nas popelje v zakulisje literarne scene – v svet tihega merjenja moči, nevroz, smislov in nesmislov, kjer se vrednostni kriteriji srečujejo s
Matej Bogataj: "Mislim, da je kritik tudi varuh pravic porabnika"
Matej Bogataj, letošnji prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega kritika, je v domala štirih desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, tako rekoč nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Kaj po njegovem mnenju zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena v
Dr. Janez Vrečko: "Genialni mladenič z neprimerljivim opusom, kakršnega zlepa ne najdemo v svetovni literaturi."
Na današnji dan pred stotimi leti je umrl Srečko Kosovel, kraški pesnik evropskih razsežnosti. Star je bil komaj 22 let, v tem kratkem času pa je kot pesnik prehodil pot, za kakršno bi sicer marsikdo potreboval desetletja. In po stoletju pri njem še vedno odkrivamo marsikaj neznanega. Njegovo delo dobro pozna literarni zgodovinar in teoretik dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za prim
Ingrid Celestina: "Naša knjigarna je kulturna institucija"
Zasebna knjigarna Libris v Kopru uspešno posluje že več kot tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in obdobje zaprtja v času koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi
Maruša Mugerli Lavrenčič: "Za stvari, o katerih Marlen Haushofer piše, takrat sploh še ni obstajal jezik"
Delo Ubili smo Stello avstrijske pisateljice Marlen Haushofer je kratka, a izjemno zgoščena in pretresljiva pripoved o molku, sokrivdi in o tem, kako lahko tudi navidezna pasivnost postane oblika nasilja. Zgodbo pripoveduje ženska, ki se po smrti mlade Stelle ozira nazaj in poskuša razumeti svojo vlogo v dogodkih, ki so pripeljali do tragedije.
Marlen Haushofer nas s pripovedjo postavi v prostor,
Dr. Samo Rugelj: "Lahko rečem, da je bilo na moji listi življenjskih želja imeti potopis v tej zbirki"
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti.
V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača
Dr. Gaja Kos: "Knjigo lahko tudi odložimo - in poiščemo drugo"
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo
Katarina Modic: "Bistvo knjigarne je osebni pristop"
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju.
Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni i
Špela Frlic: "V pravljicah res ni kot v pravljici"
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še mars
Dr. Andreja Rihter: "Imeli smo zelo veliko predstavitev na tujih sejmih, kar nam je dajalo zagon"
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev.
Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorje
Dr. Marija Zlatnar Moe: "Nikoli se ne bom nehala pritoževati nad novonorveščino"
Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti.
Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti?
O teh in drugih vprašanjih da
Veronika Šoster: "Zelo pomembno je, da naši knjižni blogi poudarjajo branje v slovenščini"
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi intere
Uroš Zupan: "Poezije je absolutno preveč, kot je preveč čevljev, jogurtov itn."
V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet.
Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medi
Izr. prof. dr. Namita Subiotto: "Presenečena sem bila nad strastnim kritičnim odzivom nekaterih dijakov"
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pis
Mateja Novak: "Literatura je varno izhodišče za pogovor o občutljivih temah, ki jih v vsakdanjih pogovorih ne odpiramo"
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je
Lukas Debeljak: "Knjiga, ki je zasnovana kot enciklopedični projekt, zahteva ogromno različnih registrov"
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno?
O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med tel
Dr. Zarja Vršič: "Mislim, da je v ozadju vsega tudi človekov prvinski nagon, da rad prisluhne dobri zgodbi ali sočloveku, ki mu ima nekaj za povedati"
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – la
John Kenyon: “Pomembno je imeti skupnost, v kateri je kultura cenjena, kjer jo jemljejo resno”
V mrežo Unescovih mest literature je vključenih 53 mest z vsega sveta. Eno izmed prvih, ki so prejela ta naziv, je Iowa City, ki se ponaša tudi z najstarejšim programom kreativnega pisanja Iowa Writers’ Workshop. Jeseni so se predstavniki Unescovih mest literature zbrali v Ljubljani, kjer so na letnem srečanju med drugim razpravljali o pomenu poučevanja ustvarjalnega pisanja na univerzah. O tem sm
Aljoša Harlamov: "Zgodovinski roman lahko sijajno govori o sodobnem času, ne da bi govoril o sodobnem času"
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske litera
Ana Pepelnik: "Ves čas se pogovarjam s pesmijo"
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandro
Prestrukturiranje Beletrine in komunikacijski krog slovenske knjige
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavno
Tonja Gašperšič: "Zavedam se, da živimo v takem svetu, da smo vsi po malem kolonialisti"
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti
Majda Travnik Vode: "Še najbolj pogrešam krovni družbeni roman, ki bi nam in naši družbeni stvarnosti podržal ogledalo"
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih
Izr. prof. dr. Andrej Blatnik: "Ni naključje, da so bili direktorji Cankarjeve založbe do leta 1991 ljudje, ki so imeli precejšen ugled v javnem prostoru"
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000
Izvirne leposlovne govorice, ki so najbolj odmevale v letu 2025
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovan
Klemen Pisk: "Preteklost iz litovske in latvijske književnosti nikoli ne izgine"
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisate
Dr. Barbara Pregelj: "To je tako težko prevajati, da dobesedno boli, fizično boli"
Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno
Brane Mozetič: "Mislim, da je moje založniško in uredniško delo tolerirano"
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniš
Julija Potrč Šavli: "Pomembna lastnost finske in estonske proze je, da ustvarjalci ohranjajo zdravo mero humorja do sebe"
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga
Barbara Skubic: "Če ste palestinski pisec in živite na Zahodnem bregu, je vaš vsakdan določen s tem, kar se trenutno zazdi človeku na kontrolni točki"
Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMco, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palesti
Marjeta Drobnič: "Vsaka zgodba Samante Schweblin ima dotik presenečenja"
Tokrat vstopamo v drobne, srhljivo žive pripovedne svetove argentinske avtorice Samante Schweblin. Njena zbirka Sedem praznih hiš, ki je v prevodu Marjete Drobnič izšla pri založbi Mladinska knjiga, nas popelje v na videz običajne domove vsakdanjih ljudi – a za tem prikazom bralec kmalu zazna strah, osamljenost, praznino, napetost in nelagodje, ki se selijo tudi vanj. Samanta Schweblin s svojo nag
Izr. prof. dr. Andrej Blatnik: "Zelo velika nuja je, da Slovenci začnejo pisati bolje"
V Sloveniji imamo kar nekaj priložnosti, da se naučimo kreativnega oziroma ustvarjalnega pisanja – z njim se lahko seznanimo prek učbenikov, v različnih delavnicah ali tečajih, poučuje se tudi v bolj institucionalnih okoljih, na fakultetah in univerzah, tudi na univerzi za tretje življenjsko okolje. Toda o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o ustvarjalnem pisanju? Zakaj bi ga, kot predmet ali pr
Izr. prof. dr. Mojca Plesničar:"Kriminalke so za odrasle to, kar so za najmlajše pravljice"
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani
Izr. prof. dr. Mojca Plesničar: "Kriminalke so za odrasle to, kar so za najmlajše pravljice"
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani
25 let založbe UMco in 20let revije Bukla
Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, je nedavno praznovala svojih dvajset let. Izhaja pri založbi UMco, ki letos prav tako obhaja pomemben jubilej, namreč 25 let delovanja. Do danes je pod okriljem UMca izšlo prek 500 knjižnih naslovov, prek 200 številk revije Premiera in 188 številk revije Bukla.
Za dve desetletji uspešnega življenja brezplačnika, za to, da se slovenski bralci še lah
Nobelova nagrada za literaturo skozi čas
Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za književnost je že razkrit, to je madžarski pisatelj László Krasznahorkai. A kako je bilo nekoč, kako se je skozi leta spreminjalo razumevanje Nobelove oporoke in s tem meril za izbiro nagrajenca, kaj vse je pogojevalo izbire nagrajencev pa tudi o tem, kako in koliko se je odbor Švedske akademije za literarne nagrade pri izbiranju uspeval izogniti politizaciji
Sašo Puljarević: "Jasminka Petrović jemlje otroke in mladostnike kot polnokrvna bitja, z vsem, kar jim pritiče - v nobenem trenutku jih ne podcenjuje"
10 let po izidu izvirnika smo končno dobili tudi slovenski prevod romana Poletje, ko sem se naučila leteti mednarodno uveljavljene srbske pisateljice Jasminke Petrović. V prevodu Klarise Jovanović in s spremno besedo Saša Puljarevića je izšel pri založbi Malinc, kar pomeni tudi, da je besedilo oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
Delo Poletje, ko sem se n
Franco Arminio - prvi krajeslovec na svetu
Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in plodovitih sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let minulega stoletja, v slovenščino pa imamo prevedeni dve njegovi knjigi. Zbirko avtorjevih liričnih miniaturk Razglednice od mrtvih je prevedla Jolka Milič, izšla pa je leta 2015 pri Kulturnoumetniškem društvu Apokalipsa.
Pia Prezelj: "Hardwick se nikoli ni nehala ozirati po margini"
Elizabeth Hardwick še danes, slabi dve desetletji po svoji smrti, velja za eno najbolj eminentnih ameriških literarnih kritičark in esejistk. Čeprav je njen leposlovni opus manj obsežen, ga številni profesionalni bralci po kakovosti postavljajo ob bok njenemu publicističnemu in esejističnemu delu, pri tem pa izpostavljajo njeno izjemno eruducijo, slogovno mojstrstvo, lucidnost, samosvojost. V slov
Peter Semolič: "Moje žalostinke so precej ironične, poskočne, smešne pesmi"
Pesnik in prevajalec Peter Semolič je od leta 1991, ko je izšel njegov knjižni prvenec, pesniška zbirka Tamariša, ustvaril bogat in prepoznaven pesniški opus, ki trenutno obsega že šestnajst knjig. Doslej zadnja med njimi, Žalostinke za okroglo zemljo, je izšla leta 2024 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura in avtorju letos prinesla nominacijo za Veronikino nagrado.
Žalostinke za okroglo z
Dr. Zdenka Čebašek Travnik: "Tak stil pisanja lahko opredelimo kot primer narativne medicine, in to je prvi tak primer pri nas"
V nedeljo, 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni; ta poleg bolnika močno prizadene tudi njegove bližnje; k osveščanju številnih vidikov te bolezni veliko prispeva knjiga Kje so moji ključi s podnaslovom O življenju z demenco. Izdala jo je založba Mladinska knjiga, povezuje literaturo in medicino, v njej je objavljenih 63 kratkih zgodb 27 avtorjev, spremljajo pa jih strokovni koment
Jurij Hudolin: "Ta pot mi je dala vedeti, da je treba v življenju narediti več takih poti"
Istra je s svojimi čari osvojila številne Slovence. Pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina celo do te mere, da je bivanje v Ljubljani zamenjal za življenje v severnem delu hrvaške Istre, v zaselku Grupije. Ob abrahamu si je poklonil posebno darilo, in sicer 250 kilometrov poti do Pulja in nazaj do Grupij; poti ni izbiral naključno, temveč se je ustavljal v krajih, kjer je preživel otroštvo in mla
Natalija Milovanović: "Veliko lažje je zapasti v samoobžalovanje, kot pa nekomu podati roko"
Tuja mehkoba je naslov druge samostojne knjige poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Spomnimo: za knjigo poezije z naslovom Samoumevno je leta 2021 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, knjiga je bila izbrana za obravnavo na festivalu Pranger in uvrščena v kritiški izbor 10 Books from Slovenia za leto 2022. Obe avtoričini pesniški zbirki sta izšl
Kaj vse zmore staroselska zgodba?
Po toku navzgor. Tako je naslov antologije sodobne kratke pripovedi severnoameriških Indijancev, ki je izšla pri založbi Litera. Pod projekt, prvi tovrstni pri nas, se podpisuje pesnica in prevajalka, poznavalka sodobne ameriške književnosti dr. Kristina Kočan, ki je besedila izbrala, prevedla in knjigo tudi uredila. Slikovit nabor indijanskih leposlovnih glasov odstira literarno ustvarjalnost sev
Dr. Brane Senegačnik: "Brez individualnosti je zelo težko adekvatno govoriti o lirični poeziji"
Dr. Brane Senegačnik, klasični filolog, prevajalec, esejist in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je naš osrednji sodobni lirični pesnik, obenem pa ga lirika privlači tudi kot bralca, misleca, znanstvenika. O njej govorijo vsaj tri njegove teoretske knjige: Smrt lirike?, Dežela, ki je ni na zemljevidu : lirični vidiki antropologije in Lirični prostor, združuje pa jih to, da s
Julija Potrč Šavli: "Pomembna lastnost finske in estonske proze je, da ustvarjalci ohranjajo zdravo mero humorja do sebe"
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja. V nekaj letih je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kra
Ana Geršak: "V poeziji me nagovarja isto, kot v prozi: zanimajo me eklektičnost, kontradiktornost, igrivost"
Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že podpisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalk
Ana Pepelnik: "Ves čas se pogovarjam s pesmijo"
V drevo, osma izvirna knjiga poezije Ane Pepelnik, dokazuje, da avtorici ustvarjalnega zagona ne zmanjkuje – ravno nasprotno. Zgoščen miselni tok brez ločil, ki se pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške, bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi
Dr. Alojzija Zupan Sosič: "Če bi poezija izumrla, bi se to znatno pokazalo tudi v pripovedništvu in dramatiki"
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je pretežni del svoje znanstvene poti posvetila pripovedništvu, v zadnjem času pa se, ne le znanstveno, temveč tudi ustvarjalno, vse bolj posveča poeziji, s katero je svojo študijsko in znanstveno pot ne nazadnje tudi začela. O tem, kaj in zakaj jo vleče k poeziji, lahko vsaj nekaj izvemo iz njene monografije
Maša Jelušič: "Bližje so mi zgodbe, kjer umori niso krvavi spektakli"
Slovenska žanrska literatura je ta hip v res dobri kondiciji. To potrjuje tudi knjižni prvenec Maše Jelušič, kriminalni roman z naslovom Profesor je končno mrtev. Knjiga, izšla je pri založbi Goga, bo razveselila vse ljubitelje dobrih kriminalk, tudi tiste, ki od kriminalnih romanov pričakujejo nekoliko več: recimo dobro psihologijo likov, poznavanje kriminalističnih postopkov in tudi luciden vpog
Pustinje - roman o družbi, ki nenehno preučuje sebe in svoje
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo
Prepoznavnost in obrobje - živimo v centralizirani državi?
Literarno matinejo tokrat krojijo mlajši slovenski ustvarjalci – pisatelji in pisateljice, pesniki, pesnice, literarni kritiki in kritičarke – ki ne živijo v urbanih središčih Slovenije, temveč prihajajo iz manjših oziroma robnejših krajev, tam delajo in živijo. Večini izmed njih, oziroma njihovi leposlovni besedi, ste že lahko prisluhnili v oddajah Literarni nokturno, ki so še vedno dosegljive na
Dr. Dragica Fabjan Andritsakos: "Vrettakos sodi med pet največjih grških pesnikov"
Poezija sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) je prava poslastica za ljubitelje poetične besede. O tem se lahko prepričamo ob njegovi knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, ki je v slovenskem prevodu Dragice Fabjan Andritsakos izšla pri založbi KUD Logos. Gre za šesti izbor iz Vrettakosove poezije, ki ga je opravil pesnik sam. Knjiga omogoča natančen vpogled v ra
Slovanska bralna značka - več kot le bralni klub
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne
Dr. Andrej Blatnik: "Potopis razumem kot primarno stvarnostni žanr"
Dr. Andrej Blatnik je eden najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih intelektualcev in ustvarjalcev: poznamo ga kot pisatelja, prevajalca, esejista, urednika, predavatelja na Filozofski fakulteti, dobrega poznavalca slovenskega založništva in knjigotrštva, kot branja in še bi lahko naštevali. Njemu bližnji ga že desetletja poznajo tudi kot strastnega popotnika – in prav navdušenje nad potovanjem, p
Prva makedonska pesnica je bila slovenskih korenin
Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. P
Z Živo Čebulj o Andrée Chedid
Andrée Chedid, egiptovsko-francoska pesnica in pisateljica se je rodila leta 1920 v Kairu. Odraščala je v svetovljanskem okolju Egipta in bila vzgojena v treh jezikih, arabščini, francoščini in angleščini, v kateri je napisala prve pesmi. Po drugi svetovni vojni pa se je preselila v Francijo in za svoj jezik sprejela francoščino. Ustvarila je impresiven prozni in pesniški opus, za katerega je prej
Raznolika življenja Prangerja
Prav v teh dneh se z Grassovimi dnevi v Mariboru in Ljubljani odvija 7. izvedba festivala Prevodni Pranger. Ta edini prevodni festival v Sloveniji se je razvil iz tistega festivala Pranger, katerega začetki segajo v zdaj že daljnje leto 2004, z leti pa je doživel velik razvoj in ga spremljamo skozi različne samostojne dogodke. Tako se bo 31. maja v Rogaški Slatini začel ELA, Mali Pranger, namenje
O absolutni tišini poezije Huga Mujice
Hugo Mujica, rojen leta 1942, velja za enega največjih sodobnih argentinskih besednih ustvarjalcev, po besedah poznavalcev tudi za »najrelevantnejši odraz filozofske razsežnosti v sodobni latinskoameriški poeziji«. Pesnik, esejist in pisatelj, ki se je iz meniha trapista prelevil v katoliškega duhovnika, nekoč pa je bil del hipijevskega gibanja, ima globok odnos do jezika in besede, poezija pa je
Dr. Nadja Dobnik: "Makine je sodobni klasik izjemnega formata"
Andreï Makine je slovenskim bralcem vse prej kot neznani avtor. V slovenščini lahko beremo kar devet njegovih knjig – osem romanov in dramo, pri prevodu vseh pa je kot prevajalka ali soprevajalka oz. mentorica sodelovala dr. Nadja Dobnik. Leta 2010 in 2019 je bil Makineov roman Francoski testament tudi eden od dveh izbranih za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine. Ob iz
Pojem in gora pleše: roman, v katerem spregovorijo ženske, moški, otroci, živali, rusalke, duhovi, narava ...
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike
Gašper Krajnc: "Poskušam biti služabnik zgodbe" (2. del)
Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo – njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana.
Gašper Krajnc: "Poskušam biti služabnik zgodbe" (1. del)
Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo – njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana.
Marij Čuk: "Slovenska politika se mora zavedati, da je DSP tudi pokazatelj zrelosti in perspektive tega naroda"
Tržaški pesnik, pisatelj, dramatik in kritik Marij Čuk je od 10. decembra lani predsednik Društva slovenskih pisateljev. Izvoljen je bil na izrednem volilnem občnem zboru in prejel zelo veliko podporo. Marij Čuk je bil pred tem že leto dni član upravnega odbora Društva, vodstvene funkcije pa mu niso neznane, saj je, med drugim, deset let deloval tudi kot direktor slovenskega informativnega program
Lara Paukovič: "Termin 'avtofikcija' trenutno in to vse bolj pogosto uporabljata samo literarna kritika in založništvo"
Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil iz
Ivan Dobnik: "Pomembna se mi zdi odprtost, dojemljivost za drugačno"
Junija bomo zaznamovali 20 let od izida prve številke revije Poetikon, naše prve in za zdaj še edine revije, namenjene izključno poeziji in poetičnemu. V tem obdobju je izšlo 63 zvezkov Poetikona, natisnjenih je bilo dobrih 13 tisoč strani revije, svoje izvirne pesmi pa je v njej objavilo več kot 750 pesnic in pesnikov. V Literarno matinejo smo zato povabili pesnika Ivana Dobnika in Zorana Pevca.
80 let Mladinske knjige
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so
Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič: »Pesem gre bolj globoko, bolj zaskeli kot pripoved«
Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, se kot literarna teoretičarka in literarna zgodovinarka že desetletja ukvarja s poezijo in pripovedjo. S knjigo Drevo delfin, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph, pa se je profilirala tudi kot leposlovna ustvarjalka, natančneje: pesnica. Knjiga
5. marec - Mančin dan branja, ljubezni in navdiha - kot vseslovenski dan branja
Manca Košir je bila ob številnih svojih javnih vlogah zagotovo tudi ena izmed najvidnejših, najbolj zagnanih slovenskih bralk; kot strastna zagovornica in promotorka branja je svoje življenje zato veliki meri posvetila širjenju bralnega virusa med Slovenci in k branju knjig spodbudila številne mlade in manj mlade posameznike. Tudi zato so nekateri njeni prijatelji in znanci, predvsem pa ljubitelji
Dr. Lidija Dimkovska: "Z današnjega vidika bi rekli, da je to izjemen eko roman"
Kako iz kmetov – kozjerejcev narediti delavski razred? Rešitev, katere avtor naj bi bil Edvard Kardelj, je preprosta: vzeti jim je treba koze in jih naseliti v mesto. O tem, pa tudi o posledicah take rešitve pripoveduje satirični roman Čas koz. Podpisal ga je klasik makedonske književnosti Luan Starova in je za zdaj njegovo edino v slovenščino prevedeno knjižno delo. Starova, živel je med leti 194
Doc. dr. Ivana Zajc: "Niso vsa literarna dela zgodbe"
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno spora
Izr. prof. dr. Marijan Dović: "Trdina se je raziskave o Prešernu in Juliji lotil malodane z vestnostjo policijskega preiskovalca"
Literarni zgodovinar izr. prof. dr. Marijan Dović se je večkrat ukvarjal z Janezom Trdino in njegovim osupljivim literarnim opusom, obenem pa se že vrsto let ukvarja tudi s slovenskim nacionalnim pesnikom Francetom Prešernom. Zgodbi obeh velikih književnikov 19. stoletja se na nepričakovani način stikata v Novem mestu, kamor so muhaste poti usode zanesle tako Prešernovo oboževanko Julijo kot prisi
Dr. Zarja Vršič: "Mislim, da je v ozadju vsega tudi človekov prvinski nagon, da rad prisluhne dobri zgodbi ali sočloveku, ki mu ima nekaj za povedati"
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – la
Vesna Liponik: "Na neki način gledam na Jabk kot na še en prvenec"
Knjiga Jabk avtorice Vesne Liponik je izšla leta 2023 pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda – tako kot avtoričina prejšnja pesniška knjiga, roko razje. S slednjo je Vesna Liponik leta 2019 zelo izrazito in suvereno vstopila v naš pesniški prostor, zbirka pa ji je prinesla nominacije za nagrado kritiško sito, Veronikino nagrado in nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma. Jabk
Hannah Koselj Marušič: "V svetu pogrešam ranljivost in iskrenost, zato počnem to"
Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanj
Literarni kanon: zaključena množica ali proces?
Ko govorimo o literarnem kanonu, imamo po navadi v mislih skupek literarnih besedil, ki so splošno sprejeta kot kakovostna, nadpovprečno dobra. Malo manj pogosto pa se verjetno vprašamo, kdo in kaj vse kanon oblikuje, kako nastaja. Ali, ne nazadnje: o čem govorimo, ko govorimo o literarnem kanonu, o bolj kot ne zaključeni množici ali morda o nečem, kar je po naravi veliko bolj procesno? O teh in d
