Možgani na dlani
Jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti na poljuden način. S pomočjo domačih in tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan. Sledi novostim v raziskovanju možganov in pojasnjuje delovanje tega neverjetnega organa. Skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Episodes
Možgani in (nevro)sifilis
To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo!
V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane.
Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija.
Stigma je še velika.
Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv.
Bolezen, ki ima zanimivo zgodovi
"O možganih smo se mnogo naučili prav zaradi epilepsije"
Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki in vodja Centra za epilepsije UKC Ljubljana. Tokratno epizodo je spodbudila poslušalka, ki jo je zanimalo, kaj sproži epileptični napad in kaj se takrat dogaja
Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti?
Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si pos
Kako možgani načrtujejo prihodnost?
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bo
Možgani in notranji glas: 'Naš um ni tih prostor'
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina i
Stendhalov sindrom: ko se zvrti od lepega
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepeg
Vojna Strahov
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti
Prikazni bojazni: Življenje brez strahu - Primer S.M.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iow
Šport in solze: "Možgani so olimpijski zmagovalec"
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. T
Ko možgani kašljajo brez razloga
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini?
Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni?
Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje.
Pripravlja: Mojca Delač
Ali v družbi (ljubih) ljudi res manj boli?
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina
Sledi noči: Možgani, spalna opitost in položaj spanja
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je?
Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo?
Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatri
Thomas Fuchs o utelešenosti uma
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je i
Nevidni dirigent stresa. Kaj je kortizol?
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo.
To je daljša (podkast) različica oddaje.
Božični možganski izziv
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki.
Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba.
Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina i
Tjaša Mlinarič, Belgija: Možgani svojo ritmično aktivnost lahko sinhronizirajo z zunanjimi dražljaji
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na d
Doc. dr. Nina Vaupotič, Dunaj: Možgani, okolje in zaupanje v znanost
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
Dr. Žan Mlakar, Nizozemska: Možgani in socialna sprememba
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Gube so zakon, 4. del: Kako stres pomaga razumeti staranje
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorb
Gube so zakon! 3. del Od grenlandskih kitov do pomlajevanja
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
Gube so zakon! 2. del : Claudio Franceschi: Skrivnosti dolgoživosti skozi prizmo imunologa
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza i
Gube so zakon! 1. del : Vsi nevroni se ne starajo enako hitro
Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani
Prof. dr. Jernej Ule: Evolucija ponuja vedno več rešitev za možganska vprašanja
Slavnostni oktober smo sklenili z imenitno družbo v našem radijskem studiu. Na jutranji je prišel eden svetovno najuspešnejših slovenskih nevroznanstvenikov, prof. dr. Jernej Ule. Profesor na oddelku za molekularno znanost je direktor britanskega Centra za raziskovanje demence na King's collegu v Londonu, sodeluje tudi s Kemijskim inštitutom v Ljubljani in prav ta teden so javnosti predstavili od
Si sploh želimo do konca razvozlati možgane?
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vs
Kako smo praznovali
V ponedeljek, 13. oktobra je oddaja Možgani na dlani desetletnico proslavila pred občinstvom, na Avdiofestivalu. Nika Vrabec je v radijski mikfrofon ujela vtise obiskovalk in obiskovalcev, poslušalk in poslušalcev,
zavrteli pa smo tudi nekaj zvočnih utrinkov pogovora s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Blažem Koritnikom, Hano Hawlina in Bredo Jelen Sobočan.
Desetletje možganov! Smo že tam?
Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem org
Desetletje možganov! Prof. dr. Maja Bresjanac
Prof. dr. Maja Bresjanac nam je v desetletju v Možganih na dlani približala številne svetove raziskovanja tega neverjetnega organa. Zlasti pa tistega, ki se dotika naše fiziologije. Prihaja namreč z Inštituta za patološko fiziologijo MF UL, ki letos tudi praznuje okroglo obletnico.
Kaj je desetletje prineslo na področju plastičnosti in regeneraciji živčevja? Kaj želi možganom? Kako poskrbi za svo
Desetletje možganov! Prof. Dr. Marko Hawlina
1. oktobra 2015 je bila na sporedu prva epizoda Možganov na dlani. Takrat smo raziskovali, kaj so svetleče pikice in vijuge, ki jih vidimo, ko zapremo oči. Takrat je bil z nami prof. dr. Marko Hawlina, ki se je ob desetletnici oddaje
pridružil v živo v četrtkovem jutru in se z mislimi ozrl na desetletje v nevrooftalmologiji, pogledal pa je tudi v prihodnost in našim možganom in Možganom na dlani
Možgani znova v plezalni steni
Tokrat brskamo po arhivu in se ustavimo v plezalni steni. Ste tudi vi morda med ljubitelji plezanja? Ali pa recimo stiskate pesti za Janjo Garnbret in njene kolegice in kolege? "Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske špor
Pismo številka 23 - V svetu Alzheimerjeve bolezni (ZNOVA)
Tik pred letošnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni se bomo spomnili na epizodo, v kateri je Mojca Delač gostila prof. dr. Johna Hardyja. Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za i
Nevrokirurginja Claudia Faria: "Najimenitnejše pri možganih je oseba, ki stoji za njimi"
Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi! 13. oktobra 2
Sir Paul Nurse, Nobelovec: "Pri možganskih celicah pomaham z belo zastavico"
Tokrat pa vabim v naše minute posebnega gosta sira Paula Nursa, Nobelovega nagrajenca za medicino oz. fiziologijo za prelomne raziskave celičnega cikla in deljenja celic. Sir Paul je zagotovo eden mednarodno najbolj prepoznavnih in najvplivnejših raziskovalcev svojega časa ‒ je direktor Inštituta Francis Crick v Londonu, konec leta bo že drugič prevzel predsedovanje britanski Kraljevi družbi. Z nj
Kaj je to vestibularni švanom?
Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibu
Julian Rudisch: Obstaja hipoteza, da je bil prvotni cilj možganov - gibanje
Dr. Julian Rudisch se je med doktorskim študijem ukvarjal s težavami z gibanjem pri cerebralni paralizi. Skušali so povezati dogajanje v centralnem živčnem sistemu skupaj s tistim, kar se je dogajalo med gibanjem. "To je bil čudovit začetek moje raziskovalne kariere, ki me je zelo navdihnil," pripoveduje za Možgane na dlani. S Švedske se je preselil nazaj v Nemčijo, kjer je nadaljeval s podoktor
Možgani na dlani: nagradni izziv
Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja!
Pripravila ga je Mojca Delač.
Laurisa Arenales Arauz: Utrujeni možgani in nevrotransmiterji
Predstavljamo vam simpatično Nizozemko, ki doktorat opravlja v Belgiji, Lauriso Arneales Arauz. Laurisa se je med magisterijem v Groeningenu specializirala za področje zdravega staranja, zdaj pa je del skupine za človeško fiziologijo in športno fizioterapijo na Univerzi Vrije v Bruslju. Njena ljubezen pa seveda- možgani. Raziskuje, kako so z utrujenostjo, ki povzroča tudi kognitivne in gibalne nap
Brskamo po možganih: Kako sanjajo slepi?
Ste si zapomnili, o čem ste nocoj sanjali? Znate orisati barve, oblike, zvoke, vonje? Morda boste vse te vtise po naslednjih minutah še bolj cenili. Iz zakladnice oddaj Možgani na dlani smo izbrskali tisto, ki odgovarja na vprašanje kako sanjajo slepi. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom.
Kaj se dogaja z našimi možgani, ko smo dalj časa (ne)aktivni?
Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno, bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnem projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki te j
Osupljivi svet netopirjevih možganov
V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o
Gluhoslepota: So možgani res lahko v temi in tišini?
Teden Helen Keller so na prvi julijski dan v Združenju Gluhoslepih DLAN obeležili s predavanjem nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška o možganih v temi in tišini. Tam je bil tudi mikrofon oddaje Možgani na dlani. Med nevrone in udeležence se bomo pomešali ob 7. uri in 35 minut, z nami pa bo tudi gospa Ana, ki živi z gluhoslepoto. Pripravlja: Mojca Delač.
Ko možgani ignorirajo eno oko - ambliopija ali 'leno oko'
Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.
Možgani in ALS: Zgodbe, izkušnje, povezovanje klinikov in raziskovalcev ter nova dognanja
Amiotrofična lateralna skleroza, ki ji nekateri rečejo tudi bolezen motoričnega nevrona, je, če zelo poenostavimo, bolezen, pri kateri živci, ki upravljajo mišice, počasi izgubljajo moč in odmrejo, zaradi česar mišice oslabijo in sčasoma ohromijo. Vzrok še ni znan, ni še zdravila, ki bi bolezen pozdravila. Pri nas z ALS živi kakšnih 150 oseb. 21. junij je mednarodni dan ozaveščanja o tej bolezni,
Ko je prihodnost negotova: možgani in ekološka tesnoba
Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca
Možgani in izpitno obdobje - spanje za desetko?
Noč ima svojo moč. To ste zagotovo že slišali. Za marsikoga ima v tem času tudi moč učenja in budnosti ob gradivu, potem pa na izpit… Koliko spanja dobijo možgani v tem času? Kako neprespane noči vplivajo na kognicijo in pozornost, učenje, pomnjenje in akademski uspeh - si res naredimo uslugo? O tem z mladimi in doc. dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije in strokovnjakinjo za spa
Od nog do glave: "Možgani so narejeni za gibanje"
Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa
Ali res lahko slišimo travo rasti?
Frazem, da slišimo travo rasti seveda poudarja neko pretiravanje ali ironijo. Je pa tudi odlična iztočnica za naš nevronski potep v svet otorinolaringologije.
… kako dobro lahko slišijo naši možgani in ali obstajajo tudi posamezniki, ki so v tem res neverjetno dobri?
Napnite ušesa!
V čudoviti možganski svet je z Mojco Delač tokrat zavila doc. dr. Nina Božanić Urbančič.
Družinske zgodbe: Možgani in prenos stresa med generacijami
Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!
Ko nekaj vemo, pa ne vemo, zakaj: Možgani in intuicija
Se vam je že zgodilo, da se vam je v določenem trenutku, ob odločitvi, delu, ustvarjanju, odnosu z ljudmi, pojavil nek notranji občutek, slutnja, da nekaj naredite oziroma veste, čeprav si niste znali pojasniti, od kod? Poslušalko Možganov na dlani je zanimalo, kaj ima intuicija z našimi možgani. Mojca Delač je v radijski studio povabila nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki nam je z veseljem
Matic Munda o delu nevrokirurga: "Moja najdaljša operacija doslej je trajala 18 ur"
Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji.
Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
"Tako sem se najedel, da grem lahko samo še spat!" Možgani in postprandialna utrujenost
Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.
Prof. Anthony David: Shizofrenija, možgani, uvid
Zavili bomo v svet shizofrenije, nevrobiologije duševnih motenj in uvida. Vse to s prof. dr. Anthonyjem Davidom, ki je direktor Inštituta za mentalno zdravje na univerzi UCL v Londonu. Pripravlja: Mojca Delač.
Investicija v izobraževanje o možganih se izplača
Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz n
Skozi leta, 4.del: Znamo podpreti in razumeti mlade nadarjene ljudi? (Bonus - o seriji Adolescenca)
Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki s
Skozi leta, 3. del: Možgani v pižami - Kako dobro pa vi spite?
Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji:
• Prof. dr. Leja Dolenc
Skozi leta, 2. del: Hrepenenje po večni mladosti
Hrepenenje po večni mladosti je staro skoraj toliko kot človeška civilizacija. Izoblikovalo je mite, pripovedi, legende in tudi odprlo pot sodobni znanosti in odkrivanju skrivnosti dolgoživosti. Ali lahko kljubujemo času ali je bolje, da kakovostno preživimo tistega, ki ga imamo? Epizoda je del posebne serije Skozi leta, ki jo Možgani na dlani pripravljajo v sodelovanju s Frekvenco X na Valu 202.
Skozi leta, 1. del: Starosti se ni treba bati
V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borko
Ali bi moral biti v ekipi vrhunskih športnikov tudi somnolog?
Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji D
Prof. Martin Turner, Oxford: Začeli smo novo predklinično študijo zdravila za ALS
Kaj nas je obdobje pandemije covida19 naučilo o možganih in bolezni ALS? Prof. dr. Martin Turner je nevrolog v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu, profesor klinične nevrologije in nevroznanosti, raziskovalec in pomočnik direktorja na podiplomski medicinski šoli Univerze v Oxfordu. Kot je povedal Mojci Delač za Možgane na dlani so prav letos začeli novo predklinično študijo iskanja učinkovitega zd
Prof. Holobar: Če možgane ustrezno merimo, ne znajo lagati
Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Labor
Zakaj čutimo, da nas nekdo opazuje?
Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Med
Kako so zenice povezane z možgani?
Tokrat pravzaprav nadaljujemo zgodbo prejšnjega tedna, čeprav bržkone ne bi takoj povezali kolenskega refleksa in zenic. In zakaj ta navdih? Poslušalka nam je sporočila, da ima slabši kolenski refleks, poleg tega pa še očesni sindrom, ki se mu reče Adie Holmesov sindrom, pri katerim se zenici ne širita in krčita enako. Kaj imata torej zenici z našimi možgani? Mojca Delač je odgovore poiskala pri p
"Če stisnemo zobe in pesti je kolenski refleks močnejši"
Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Supervoh - možgani in hiperozmija
Že sloviti Oliver Sacks je v eni od svojih knjig pisal o primeru bolnika, ki je zaradi jemanja zdravil (amfetaminov) doživel tri tedne izjemnih vohalnih zaznav in ojačanega vonja. Kaj se zgodi z možgani, ko pride do hiperozmije, kot s tujko poimenujemo intenzivne zaznave vonja? Kako pogoste so, kako jih prepoznajo? Ponavadi rinosinusitis povezujemo z zamašenim nosom in okrnjenim vohom, pa se lahko
O možganih v krizi s prof. dr. Danielom Shapirom
Ste se kdaj vprašali, kako učinkovito se spopadate s tistimi dogodki v življenju, ki niso umirjeni, predvidljivi, znani. Pravzaprav takšnimi, ki bi jim rekli kar – kritični ali kriza? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s kliničnim psihologom in terapevtom, prof. dr. Danielom Shapirom, z Univerze Kalifornija v Daviesu, ki je decembra na povabilo društva za vedenjsko in kognitivno terapijo v Ljublj
Prof. dr. Jernej Ule: od osamosvajanja mladih znanstvenikov do novih prebojev na področju RNA in možganov
V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač
Dr. Vojko Kavčič, Detroit: Razvijamo novo metodo merjenja učinka naloge na EEG v mirovanju
V tokratni epizodi se potepamo čez lužo, v Michiganu, pri Dr. Vojku Kavčiču, ki ga je pot po svetu odpeljala pred 35imi leti, po študiju psihologije. Leta 1997 je iz eksperimentalne psihologije doktoriral na Univerzi Severni Teksas ter se nato odpravil na Univerzo Rochester, kjer je vrsto let sodeloval z različnimi oddelki, zadnjih 15 let pa je njegov raziskovalni dom univerza Wayne State v Detroi
Kaja Korošec: Ljudem z motnjo avtističnega spektra smo dali pomemben glas!
V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zago
Karla Klokočovnik Evans: Leto je v kognitivni znanosti zaznamovala umetna inteligenca
V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila ma
Snemi očala, pa boš videl, da tam ni pajka!
V začetku novembra je v Ljubljani potekala konferenca Društva psihologov Slovenije z letošnjo krovno temo sinergije med tehnologijo in psihološko znanostjo v vsakodnevni psihološki praksi. Eden izmed osrednjih govornikov je bil tudi dr. Tom van Daele, profesor in koordinator raziskovalnega programa Psihologija in tehnologija na univerzi Thomasa Mora, ki se v svoji raziskovalni praksi posveča prav
"Samo še to epizodo!" Možgani in zasvojenost s televizijo
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga.
Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni
Kar znenada se zatika: nevrogeno jecljanje
Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje
Posebna čepica za preučevanje možganske aktivnosti dojenčkov
Ekipa raziskovalcev v Združenem Kraljestvu je razvila novo napravo, ki s pomočjo tehnologije svetlobnih valov meri aktivnosti v dojenčkovih možganih. Naprava naj bi ponudila najbolj celostno sliko dogajanja v nevronskih omrežjih najmlajših. Predstavljajte si, da bi res dobro razumeli, kaj se dogaja pri poslušanju, gledanju in drugih kognitivnih nalogah. Ali pa razumeli kaj se dogaja v možganih otr
Ko pademo ...
Vsem se je že zgodilo, da smo kdaj v življenju padli. Pravzaprav se življenje začne z mnogo padci. A mnogo usodnejši so tisti, ki si nam primerijo v jeseni življenja.
Kaj vpliva na to, da večkrat pademo? In kako lahko s pomočjo treninga in poglobljenega razumevanja teh mehanizmov pripomoremo k boljšemu ravnotežju in kvalitetnejši
starosti? O tem se v aktualni epizodi Mojca Delač pogovarja z dr.
Prof.Sir.John Hardy: Pismo št. 23, Genetika Alzheimerjeve bolezni in zlata doba raziskovanja
Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več
Prof. Robert Zorec: Nevroni so izredno energetsko potratni
V Ljubljani te dni poteka 15. mednarodni kongres o energetski presnovi v možganih. Kako naši možgani presnavljajo in porabljajo energijo, kaj se zgodi, ko jim zagodi nevrodegenerativna bolezen, kot je Alzheimerjeva bolezen. O vsem tem se je Mojca Delač pogovarjala z akademikom, prof. dr. Robertom Zorcem, enim od organizatorjev konference.
Mandar Jog: So možgani res dosegli svoj vrh?
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, ka
"Krst fazanov" in socialni možgani
Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju
Rehabilitacija pri Parkinsonovi bolezni
Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boos
Nevrofizioterapevtka, mag. Tatjana Horvat: Možgani so zelo zanimivi!
Kako ste kaj prijazni s svojimi možgani to poletje? Ste jim namenili tudi kaj gibanja, seveda takrat, ko jim ni prevroče? Če ste danes zjutraj brez težav vstali in se malo pretegnili ter odkorakali novemu dnevu nasproti, bodite hvaležni za to. Ni samoumevno. Kadar se namreč primeri kakšna športna poškodba ali pa celo nevrološka bolezen, gibanje postane zelo zahtevna naloga, pri kateri sodelujejo t
Možgani prihodnosti: Tisa Hodnik in Manca Peskar
V tokratni avgustovski epizodi ne bo manjkalo mladostnega navdiha in znanja, o katerem bomo v prihodnosti zagotovo še slišali! Na poletni šoli TBrain Boost v Piranu smo pred mikrofon povabili Tiso Hodnik in Manco Peskar. Ena pravkar iz tujine, druga tik pred njo, obe pa raziskovalno zagnano na področju motorike in veliki ljubiteljici možganov! Pripravlja Mojca Delač.
