Nedeljski gost
Oddaja Nedeljski gost na Valu 202 predstavlja ljudi, ki zaznamujejo družbo. Razkriva človeka za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti in premika meje prihodnosti. Funkciji nadene človeško podobo.
Episodes
Dalaj Eegol: Prezrt sem bil, ker rad povem!
Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je p
Dr. Gordon Neufeld: Igra je razkošje in inkubator otrokove dobrobiti
Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje lju
Andrej Košak: Nekoč si imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem
Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljan
Peter Kozmus: V čebeljem panju vlada idealna demokracija
Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih. Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani
Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence
Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremeni
Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino
Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.
Mirko Cigler: Ameriški interes se je iz Evrope dokončno preselil v Azijo in se ne bo vrnil
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat
Fulvio Dovgan: Namesto zločincem bi morali pozornost posvečati žrtvam (o primeru M. Trobec)
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada
Miloš Bavec: Tudi ribe lahko v milijon letih pridejo na vrh Triglava
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo"
Vlado Novak: Od prodajalca rezervnih delov v TAM-u do igralske legende
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramski
Maja Vardjan: Muzej se mora odzivati na aktualna družbena vprašanja
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številni
Ana Schnabl: Nisem optimistka, sem žalostna socialistka
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jez
Salome: Ugotovila sem, da je ženska eno veliko srce
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola.
S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Sa
Mateja Koležnik: Politična korektnost je absolutna smrt umetnosti
Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemč
Mark Pleško: Na Krasu pozabim na vse težave sveta
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je
Primož Suhodolčan: Tudi vnuka želim navdušiti za šport in radovednost
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov
Vesna Slapar: Bolj kot publika se je spremenilo gledališče samo
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spreml
Miha Haas: Beethoven bi bil šokiran
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko
Silvo Karo: Duša alpinizma se je izgubila, ko je prišla vremenska napoved
Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.
Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narek
Jani Kovačič: Brez angažiranosti in humanizma umetnost ne preživi dolgo
Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generac
Franjo Husam Naji: Zdravstveni sistem naj se vrti okoli pacienta, ne pa ustanov
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno m
Tina Skubic: Ne sme nam zmanjkati poguma
"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke. V pogovoru pripoveduje o slabih in nevarnih delovnih razmerah, velikem nezadovoljstvu zaposlenih, prenizkih plačah, pritiskih de
Tomaž Mihelič: Že zdavnaj sem se utrudil ugajati sistemu
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.Tomaž Mihelič je predvsem človek jasnih in glasnih stališč, vedno na strani človekovih pravic. Samemu sebi pravi ozdravljen
Igor Bračič: V Sloveniji se ne smeš norčevati iz športnikov
Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o
Ivan Trajkovič: V območju udobja ne moreš napredovati
Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmag
Boštjan Vuga: Vsak prostor je lahko darilo javnosti
Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtač
Marina Abramovič: Sovražim ateljeje, z Ulayem sva želela ustvarjati življenje!
Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na ro
Robert Medle: Zaupam svojim občutkom in tudi hitrim odločitvam
Robert Medle že dve desetletji vodi eno najbolj prepoznavnih slovenskih družinskih podjetij na področju senčil. Iskreno pripoveduje o tem, kako je odraščati v hiši, kjer je bila delavnica del doma, kako je prevzeti posel, ki nosi številne spomine in kaj se zgodi, ko te realnost prve krize prisili v odločitve, ki si jih noben vodja ne želi. Robert Medle je lastnik in direktor podjetja Roletarstvo M
Andraž Zorko: Volilne napovedi me vznemirjajo
Specialist za številke, ki ima najraje osmico, opazovalec družbenih dogajanj, komentator, politični analitik, strokovnjak na področju medijskih, komunikacijskih, javnomnenjskih in predvolilnih raziskav, pripoveduje o oglasih, potrošnikih, anketiranju, volilnih napovedih, medijih in o sebi. Foto: Tatjana Pirc
Uroš Seljak: Neverjetno je, da vesolje sploh obstaja – in da smo del njega.
Nedeljski gost na Valu 202 je astrofizik in kozmolog svetovnega slovesa dr. Uroš Seljak, sicer profesor fizike na univerzi Berkeley v Kaliforniji, član ameriške Nacionalne akademije znanosti in dobitnik prestižne Gruberjeve nagrade za kozmologijo, ki raziskuje nekatera najbolj temeljna vprašanja človeštva – kako je nastalo vesolje, iz česa je sestavljeno in kakšna bo njegova usoda. Njegove metode
Bronja Žakelj: Tišina je najslabša možna pot
Po izidu avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset leta 2018 je dejala, da sta dve možnosti: da se bodo bralci zvrnili v zgodbo ali pa knjigo vrgli v kot. A iskrena zgodba o krasnem otroštvu v času poznega socializma, ki ga prelomi mamina smrt in zaznamuje pravilo tišine, o tem, kako je bila dolga leta samo Bronja brez mame, o tragični izgubi brata in o tem, kako jo je življenje želelo za
Rob Rosenthal: Radio je dotik na daljavo
Ameriški novinar in urednik Rob Rosenthal je svoje življenje posvetil radiu. Prepričan je, da radio predstavlja dotik na daljavo. Čeprav je dokaj mlad medij, predstavlja starodavno moč, ki se čuti še danes. Kot učitelj novinarskega pripovedovanja in ustvarjanja radijskih zgodb velja za enega najboljših na svetu. Tako ga je označil sloviti Ira Glass, vplivni voditelj podkasta This American Life.
Desa Muck: V naslednjem življenju bi bila rada raca
Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.Drugo polovico osemdesetih je zaznamovala kot sovoditeljica mladinske televizijske oddaje Periskop, v drugi polovici devetdesetih in v prvem desetletju tretjega tisočletja nas je zabavala v nedelj
Sonja Novak Lukanović: Spoštujmo različnost
Inštitut za narodnostna vprašanja, ki se je razvil v enega pomembnejših evropskih in svetovnih centrov za proučevanje manjšinskih in etničnih tematik, letos praznuje stoto obletnico. Prof. dr. Sonja Novak Lukanović, dolgoletna direktorica inštituta, raziskovalka, tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripoveduje o manjšinah, večinah, jezikih, položaju družboslov
dr. Tomo Potokar: Še nikoli nisem videl toliko amputacij kot v Gazi
Dr. Tomo Potokar je izkušen britanski plastični kirurg slovenskih korenin. V svoji dolgoletni karieri je delal na številnih vojnih območjih. V devetdesetih je bil v Kambodži in Bosni in Hercegovini. Bil je tudi v Iraku ter Demokratični republiki Kongo, seznam misij, kjer je bil, je zelo dolg. Največkrat, šestnajstkrat, je bil v Gazi. V zadnjih dveh letih, odkar poteka agresija izraelske vojske na
Nada Pretnar: Palestinci se nikoli ne vdajo
Nada Pretnar je borka za pravice Palestincev. Pravi, da gre za zelo gostoljuben narod, ki se nikoli ne vda. Dokler ji Izrael ni prepovedal vstopa, je redno obiskovala Palestino in je še vedno v stikih s tamkajšnjimi prijatelji. S palestinskimi trgovci s pomarančami je bil povezan že njen oče, družina Abdulrahim je v gorenjskih gozdovih pridobivala les za zaboje. Nada Pretnar je odločna in ostra so
Zvezdan Pirtošek: Rad bi živel 140 let, a pod enim pogojem
Zvezdan Pirtošek, zdravnik, specialist nevrologije, raziskovalec, profesor, predavatelj, publicist, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden naših največjih strokovnjakov na področju nevrodegenerativnih bolezni in tudi izvrsten sogovornik, ki nam vsakič pove kaj novega o možganih. »Demenca je klic k odgovornosti,« pravi prof. Pirtošek, ki je v pogovo
Nejc Pohar: Fanatično se je treba boriti proti vsem fanatizmom
Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše
Miha Kramli: Telefoni, računalniki in konzole v otroških sobah so jedrsko orožje
Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami.
Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja n
Tina Bončina: Stres je vrhunski odgovor telesa, ki nas opremi z energijo, da prebrodimo izziv
Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na n
Aljoša Žorga: Življenje je lahko čudovita šala
Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in ve
Mohamad Abul Monaem: Čez nekaj minut ni bilo več nobenih glasov, vse naokrog je bila tišina
Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mo
Dejan Vinčič: Najbolj me je izoblikovalo to, da sem bil za šport popolnoma netalentiran
Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi
dr. Mihael Toman: Naše vode so povsem drugače onesnažene kot nekoč
Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultet
Bogdan Fink: Ni konec, dokler ni zares konec
Bogdan Fink že več kot dve desetletji pomembno sooblikuje podobo slovenskega športa. S predanostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo je Dirko po Sloveniji postavil na zemljevid pomembnih športnih prireditev. Mantro, da se »kolesarstvo začne takrat, ko ne moreš več«, je s tekmovanj prenesel tudi v organizacijske vode. Bogdan Fink zelo neposredno o izzivih organizacije, o prihodu Toura na slovenska tla p
Francesca Albanese: Nočem Nobelove nagrade za mir, želim si konec pobijanja Palestincev
Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska oz
Hrvoje Klasić: Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina
Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obl
Nina Rajić Kranjac: Zmota, pomota in napaka so ključne za razvoj
Nina Rajić Kranjac je gledališka režiserka, ki je že v času študija naredila izjemen preboj in zelo zgodaj postala najbolj uveljavljena režiserka v slovenskem prostoru. Je tudi najmlajša predavateljica v zgodovini Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Skoraj vse njene uprizoritve so nagrajene, letos pa je tretje leto zapored prejemnica Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Ve
Dr. Metka Mencin: Z molkom problema ne rešiš
Samostojna Slovenija, državne proslave, 55. člen ustave; njen amandma, ki bi preprečil izbris, če bi bil sprejet, a je za sprejem zmanjkal en glas; vojska, oboroževanje, referendum; sovražni govor in ustanavljanje četrte univerze.Nedeljska gostja je dr. Metka Mencin, socialna psihologinja, predavateljica, raziskovalka in aktivistka, ki se ukvarja z družbenimi neenakostmi, pravicami žensk, manj&sca
Miha Lobnik: Ni dovolj, da samo govorimo, da smo enakopravna družba
Miha Lobnik je sociolog, prvi Zagovornik načela enakosti, ki opozarja na diskriminacijo v družbi, v kateri vsak peti vprašani meni, da je že bil diskriminiran. Kjer ženske na razgovorih za delo, tudi v javnem sektorju, še vedno dobivajo vprašanja o morebitnih načrtih za nosečnost in kjer vsi objekti v javni rabi še vedno niso prilagojeni gibalno oviranim. Z Miho Lobnikom, ki je med drugim ustanovi
Jure Dolenec: Rokomet me je izoblikoval kot osebo
Jure Dolenec, tisti svetlolasi slovenski rokometaš, ki je zabil največ golov v zgodovini slovenske reprezentance, bil njen kapetan tudi ob polfinalu na lanskih olimpijskih igrah in je bil eden ključnih igralcev zadnjih petnajstih let. Po novem tekmovalni upokojenec, ki pa je že pred novim profesionalnim izzivom je Nedeljski gost na Valu 202.
Matjaž Berger: Goli otok ni prostor spomina, tam so ostanki vseh možnih ran
Nedeljski gost je gledališki režiser, dramaturg in filozof Matjaž Berger, soustanovitelj in ravnatelj APT Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu, profesor teorije gledališke režije na AGRFT-ju, velik pristaš Brechta, režiser, ki v svojih uprizoritvah poleg genialnih osebnosti iz zgodovine človeštva velikokrat artikulira vrhunske športnike in športne discipline.
V okviru njegovega gledališkega ustva
Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan
Izolska maskota, ikona, legenda Drago Mislej Mef bo jeseni praznoval tričetrt stoletja – a nikar ne mislite, da kaže svoja leta. Ne po videzu ne po razmišljanju ne po obnašanju mu jih nihče ne bi pripisal. Večni novinar, neusahljivi besedilopisec, aktivni kulturnik in še marsikaj zraven – ni človek, ki bi ga lahko ujelo dolgočasje. Če ne gre drugače, bo pa domačo Ljubljansko ulico v Izoli - prepr
Zvonka Pangerc Pahernik: Včasih je očitno namen vzgojiti predvsem poslušne državljane
Svoje poklicno življenje je posvetila razvoju vseživljenjskega izobraževanja in spodbujanju odraslih k nadaljevanju formalnega izobraževanja ali pa neformalnega bogatenja znanja s tečaji, delavnicami oziroma zelo priljubljenimi študijskimi krožki. Prepričana je namreč, da le znanje oziroma izobrazba človeku omogoča svobodo pri suverenem odločanju o svoji življenjski poti. Čeprav se zdi, da siste
Samo Kopač: Merimo vse – tudi takrat, ko se tega ne zavedamo
Ste kdaj podvomili v to, ali sta kilogram ali pa meter, ki ju uporabljamo kot enoto, enaka kjerkoli po svetu? Ali pa v vesolju? Še stoletje in pol nazaj so različne enote vnašale hude konflikte in zmedo med ljudi in države, danes pa živimo v povsem drugačnem svetu. Prav v teh dneh zaznamujemo 150 let, odkar smo na svetu začeli vzpostavljati enoten sistem merjenja in dandanes za to, da so vse napra
Marko Mušič: Arhitekt mora hkrati stati na tleh in segati za oblaki
Marko Mušič je arhitekt in akademik. Za njim je več kot 60-letni ustvarjalni opus. Še vedno vsak dan prihaja v svoj atelje v Stari Ljubljani, v hišo, kjer je nekoč živela pesnica Lili Novy. Z očetom je obiskoval Jožeta Plečnika, učil se je pri kultnih arhitektih. Ustvaril je številne javne zgradbe, kulturne domove in sakralne objekte, v samostojni Sloveniji se je proslavil z novo cerkvijo v ljublj
Duška Knežević Hočevar: Kmečki poklic je način življenja
Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne
Zoran Predin: Vedno bom upornik proti vsem krivicam in neumnostim
Ob dnevu upora proti okupatorju je Nedeljski gost kontroverzni slovenski poet, glasbenik in pisatelj, ki je občasno tudi filmski igralec, predvsem pa neuklonljiv upornik in po svojih lastnih besedah nagajivec Zoran Predin. Z njim se pogovarjamo o vzponih in padcih ter uspehih in spodrsljajih v njegovi več kot 40 let trajajoči karieri, ki jo v teh mesecih v slovenskih kinematografih celovito upodab
Christian Moe: Na Norveškem na veliko noč beremo kriminalke in jemo čokoladna jajca
Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo relig
dr. Sonja Merljak Zdovc: Otrok ne poslušamo in sploh ne vemo kaj se jim dogaja na spletu
Je ustanoviteljica in odgovorna urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, ki konec aprila zaznamuje deseti rojstni dan. V tem času se je uveljavila kot aktivna promotorka medijske pismenosti tako za otroke kot za odrasle. Sicer pa je po srcu še vedno novinarka, ki verjame, da lahko novinarke in novinarji spreminjajo svet na bolje. Nedeljska gostja dr. Sonja Merljak Zdovc govo
Zora Stančič: Sem vizualna umetnica, vendar je moj medij grafika
Zora Stančič spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske umetnice. V Mestni galeriji Ljubljana se z razstavo Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, prvič predstavlja s celovitim izborom svojih grafičnih del. Poleg grafike deluje še na mnogih drugih področjih kot so oblikovanje, arhitektura in film. Njeno poslanstvo pa je tudi delo s študenti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje,
Tomi Meglič: Imam to lastnost, da hranim stvari, tako fizične kot tudi prijateljstva.
Njegov glas gotovo poznate, njegova besedila so vam znana, njegov notranji svet ostaja skrivnosten. Kdo je Tomi Meglič, ko ni pevec in kitarist zasedbe Siddharta? Kako so se njegove najstniške sanje, da bi bil »le« kitarist, spremenile v zvezdniško kariero? Eden redkih rokovskih zvezdnikov pri nas, je zelo iskreno spregovoril o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, o hrepenenju, družini. Zase pravi, d
Feđa Štukan: Življenjska zgodba, morda preveč nora celo za Hollywood
Verjetnost, da bi se najstnik brez končane srednje šole, ki je kot vojni specialec služil na bojni fronti, od tam za skoraj leto dni prostovoljno odšel v psihiatrično bolnišnico in kasneje v največje globine heroinske in drugih odvisnosti, kadarkoli lahko nadejal svetovno uspešne kariere, je bila tako rekoč nična.A Feđa Štukan je preživel vse, kariero v gledališču pa nadgradil s snem
dr. Ada Vidovič Muha: Izrazje ne spreminja vsebine
Včeraj je praznovala svoj 85. rojstni dan – 8. marec je naš kolektivni in njen osebni praznik. Ne zameri, če jo kdo naslovi z "doktor" Ada Vidovič Muha, in dodaja, da smo kot družba včasih pretirano zavezani izrazu, pozornost pa bi si medtem bolj zaslužila vsebina.Med pogovorom jo je večkrat zaskrbelo, da nastopa ekspresivno, a zdi se, da to prej prispeva k njeni markantnosti in kaže na izoblikova
Andreja Čerenak: Hmelj ali zeleno zlato si v Sloveniji zasluži posebno mesto
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produk
Marko Lukić: Ko goriš in ne izgoriš
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se
Nataša Kramberger: Če kmetovanje ni poezija, potem ni vredno
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklad
Neda Rusjan Bric: Še zdaleč nismo brezmejni, niti čezmejni, to pa lahko premakne kultura
Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetli
Andrej Šmuc: Geologi smo kot veliki otroci – še vedno skrivamo kamne po žepih
Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnje
Ljubica Marjanovič Umek: Otrok se mora dolgočasiti, saj tako razvija svojo domišljijo
Dr. Ljubica Marjanovič Umek je redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Posebej se je specializirala na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih, poudarja, da je govorni razvoj otroka treba gojiti že od rojstva, pri tem igrata ključno vlogo skupno branje in pogovor. Izpostav
Jasmila Žbanić: Govoriti o miru je postalo politično nekorektno
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).Diplomirala je
Petra Vladimirov: Verjeti v otroke do neskončnosti in nekaj spremeniti
V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.S partnerko Žano Andreevo sta takrat premagali dobrih 230 kilometrov, spotoma pa 20.000 metrov vi&sca
Samo in Renate Rugelj: Na katerikoli točki življenja si, so v knjigi odgovori
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas.
Ob knjigah in družini je nju
Ana Kolar: Od deklice s smetišča do uspešne podjetnice
"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.Z nep
Metod Ropret: Na odbojko ne gledam samo kot na posel
Pred dnevi je praznoval stoletnico! Ne svoje, temveč športa, ki mu je predan vse življenje. Metod Ropret, dolgoletni predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, je z drznimi odločitvami, jasno vizijo in občasno tudi s tveganjem slovensko odbojko postavil na svetovni zemljevid. Kako mu izkušnje iz vodenja občine pridejo prav na svetovnem parketu, kaj je v ozadju lobiranja za funkcije v mednarodnih špor
Jernej Šček: V razredu čutim, da je usoda sveta na mojih ramenih
Tržaški profesor in filozof Jernej Šček se je v zadnjih nekaj letih v našem prostoru uveljavil kot izvrsten mislec, ki svoja razmišljanja najraje predstavlja skozi druge, sogovornice in sogovornike, ki jih domiselno sprašuje v svojih obsežnih intervjujih in načeloma objavlja v Sobotni prilogi časnika Delo. Zdaj pa je pri Založništvu tržaškega tiska izšla že njegova druga zbirka intervjujev z naslo
Katjuša Popović: Na duši mi je ostal primer petih sester, ki jih je oče drugo za drugo prodajal
Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in pomoči žrtvam pri nas od leta 2001 deluje Društvo Ključ. Soustanoviteljica Katjuša Popović se je s to problematiko srečevala že kot kriminalistka. Če je bila večina primerov, s katerimi se je Društvo Ključ ukvarjalo pred 23 leti, povezna z izkoriščanjem žensk in prisilno prostitucijo, j
Aleš Berger: Distanca do sebe in neka samoironija, to se mi zdi res pogoj
Aleš Berger je francist in komparativist. Bil je novinar v kulturni redakciji takrat še ljubljanskega radia, med letoma 1978 in 2008 pa urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Uveljavil se je tudi kot gledališki kritik, predvsem pa kot prevajalec iz francoščine in španščine in nekoliko pozneje kot pisatelj in pesnik.Letos je prejel Arsovo lastovko za najboljšo kratko z
Ljudmil Dimitrov: V Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša
Ljudmil Dimitrov je bil dva mandata lektor bolgarskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Je profesor ruske književnosti na univerzi v Sofiji in prevajalec slovenskega leposlovja v bolgarski jezik. Najbolj je ponosen na prevod Prešernove Zdravljice, prevajal pa je tudi Ivana Cankarja, Zofko Kveder, Evalda Flisarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Draga Jančarja ... Z ženo sta odkrila, da se v
Dejan Fabčič: Vedno sem si želel, da bi bil vrhunski športnik, zato mi v zvezi s športom ni nič težko
Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralo
