18. vzporednik
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Epizode
Maja Derčar, Berlin: Mladi Nemci volijo predvsem skrajne stranke
Upoštevajoč družbena omrežja, se utegne konec oktobra na področju tako imenovanih šolskih protestov tudi v Nemčiji ponoviti francoski scenarij. Dopisnica ugotavlja, da berlinski volivci gledajo na stranko Levica diametralno nasprotno od etablirane zvezne politike. Že od pomladi nemško družbo pretresajo objave Ameriškega nacionalnega arhiva, ki zdaj postopno razkriva vseh deset milijonov članskih i
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Tudi Avstrijci bi radi državo imeli kar zastonj
Ali obletnica Koroškega plebiscita še vedno razdvaja dvojezično območje, kakšne težave se nadaljujejo v osnovnem in srednjem dvojezičnem šolstvu in zakaj avstrijska javna radiotelevizija vse bolj oponaša slovensko vlado, ki je prav pri slovenskem programu ORF najbolj varčna in mu je že odtegnila lep del sredstev?
Adrijan Bakič, Pariz: Francoski dijaki ne zaznavajo težav zgolj v šolstvu
Prvič se nam z novega dopisniškega delovnega mesta v Bruslju oglaša Adrijan Bakič. Kako je kot novinec preživel prvi mesec v evropski prestolnici, kako sproti spoznava tako imenovano Evropsko četrt z vsemi institucijami Evropske unije in zakaj je tokrat, namesto umirjenega debuta v 18. vzporedniku vse okrog nas gorelo, tako v Parizu in Strasbourgu, kot tudi v Bruslju, Liegeu in drugih mestih po vs
Saša Banjanac Lubej, Balkan: Kdo bo v Srbiji obdržal več svojih volivcev?
Če Slovenijo že v kratkem čaka kopica referendumov, bodo v Bosni in Hercegovini in v Srbiji vse tja do Novega leta glasovali na številnih volitvah. Srbski predsednik Vučić je že taktično odstopil, da se bo konec oktobra potegoval za premierski stolček, decembra pa bomo izvedeli še za ime novega predsednika. V Bosni in Hercegovini bodo že to nedeljo večplastne volitve za predsedstvo, zvezni parlame
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Ljudje iz enega kaosa bežijo v drugega
Na Bližnjem vzhodu se zdi, da se konflikt širi na vse več območij, od Irana in Izraela do Jemna, Libanona in Savdske Arabije. Hutijevci so v zadnjih dneh vnovič napadli Savdsko Arabijo, v Gazi pa se kljub prizadevanjem za trajnejšo ureditev razmere še vedno niso umirile. In medtem, ko se na jugu Libanona nadaljujejo izraelski napadi, naj bi se konec leta začel umik mirovnih sil Združenih narodov.
Helena Ponudič, Moskva: Ruskih liberalcev ne marajo ne revni ne bogati
Ruske parlamentarne volitve sicer trajajo kar tri dni in so na vrsti na vsakih pet let. In ker je Rusija predsedniška republika, tovrstne volitve niso tako pomembne kar zadeva morebitno menjavanje oblasti. Putin bo imel torej ne glede na izid še naprej prvo in zadnjo besedo, vsaj do naslednjih predsedniških volitev.
Andrej Stopar, ZDA: 11. september 25 let pozneje
Četrt stoletja mineva od terorističnega napada na ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Po 11. septembru je t. i. vojna proti terorizmu zahtevala več kot 900.000 življenj, največ v Iraku in Afganistanu. Da se bo svet nepovratne spremenil, je bilo jasno že leta 2001, današnje razmere pa si je bržčas znal predstavljati redkokdo. Med ključnimi oblikovalci sedanjosti je Donald Trump, ki je na rep
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Tudi Severina poziva na proteste
Odpadki so večino časa očem skriti, ko pa se pojavijo, jih je nemogoče spregledati. Hrvaško javnost še vedno razburja 37 000 ton nezakonitih odloženih odpadkov, ki v Gospiču onesnažujejo tla in podzemno vodo ter ogrožajo zdravje ljudi. Primer raziskujejo pristojne institucije, premier Andrej Plenković pa neuspešno miri javnost; državljanska pobuda "Gospič je naš dom" v soboto pripravlja množični
Maja Derčar, Nemčija: Saška Anhalt se pred volitvami obrača proti skrajni desnici
Naša nemška dopisnica se nam tokrat oglaša kar iz glavnega mesta zvezne dežele Saška Anhalt Magdeburga. Tam bo spremljala pomembne volitve, ki utegnejo postati katalizator za prevlado skrajne desnice tudi drugod po Nemčiji. Saška Anhalt je zemljepisno neverjetno podobna Sloveniji, skoraj enaki sta tako po površini kot po številu prebivalstva! Pičlo uro avtomobilske vožnje zahodno od Magdeburga je
Igor Jurič, Bruselj: Macron v strahu za svojo politično zapuščino
Belgija ni požarno nevarna sredozemska država, pa je kljub temu nedavno izenačila razsežnosti požara, kot smo ga imeli na Krasu. Gorelo je tudi v tamkajšnji javnosti, potem ko so mediji objavili višino letnih plač njihovih politikov. V Franciji imajo te dni tudi precej opravka z Ustavnim sodiščem, na veliko Macronovo razočaranje so postopno ukinjanje dostopa do družabnih omrežij za mlajše od 15 le
Mojca Širok, Italija: Španskih protiukrepov Meloni ni pričakovala
Italija izmed vseh članic Evropske unije najbolje ve, kako je z občasnimi valovi beguncev, pa vendar je prav premierka Meloni najostreje zažugala Španiji ob nedavnem navalu na Ceuto v severni Afriki, tudi z izključitvijo iz schengenskega sistema. V Vatikanu pa imajo še vedno težave z domnevnim spolnim predatorjem patrom Rupnikom. Tudi papež Leon XIV. se bo med obiskom Francije ukvarjal s fizičnim
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Mladi o manjšinah vedo zelo malo
V ospredju so vprašanja dvojezičnosti, ki tudi v poletnem mrtvilu ne izginejo z dnevnega reda. Tu je nov sodni red dvojezičnih sodišč, tu je dolgotrajno iskanje novega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, pa občasen svetel preblisk pri zagotavljanju razvpitega 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Saša Banjanac Lubej, Beograd: Mladi imajo vsega dovolj
Z našo balkansko dopisnico tokrat ugotavljamo, da imajo dolgotrajni množični protesti v Albaniji in Srbiji ter celo v Indiji zelo različno vsebino in cilje, a vendarle tudi skupno rdečo nit. Povsod se je prebudila »generacija Z«. V Srbiji je poleg tega v zadnjem času stopila v ospredje ostra ločnica med uveljavljenimi umetniki, namreč kdo je za »status quo« in kdo si upa plavati proti toku. V Črni
Tanja Borčič Bernard, Rab: Sprehodi v kopalkah so vse ostreje preganjani
Tokrat se nam oglaša s kvarnerskega otoka, torej z območja, kjer preverjeno razburjajo turiste najvišje cene blaga in storitev na vzhodni jadranski obali. Tudi o največji poletni rabski fešti nam bo poročala, pa o vse hujših globah za sprehode v kopalkah po obmorskih krajih. Najdražje je v Hvaru, v tem mestu vas bo predrznost olajšala za 600 evrov.
Maja Derčar, Berlin: Volkswagen posluje z dobičkom, ampak ...
Septembra se v Berlinu morda obetajo korenite politične spremembe, potem ko je aktualni župan napovedal, da se za položaj ne bo več potegoval. Velike spremembe pa bi se lahko zgodile tudi v podjetju Volkswagen, kjer uprava pripravlja obsežen načrt odpuščanja oz. prestrukturiranja, morda največjega v zgodovini svetovne avtomobilske industrije.
Andrej Stopar, ZDA: Rdeči karton za Infantina?
Četrt tisočletja Združenih držav Amerike minuli konec tedna ni moglo prikriti aktualne razdeljenosti tamkajšnje družbe. Predsednik Trump se še naprej trudi razdeljevati poleg domače tudi svetovno javnost. Minule dni je spet napadel Iran, na vrhu NATO zveze v Turčiji grozil evropskim zaveznicam in se med drugim prelevil še v nogometnega sodnika. In tudi mešanje ogromnih zasebnih zaslužkov z oprav
Mojca Širok, Lampedusa: Križi brez imen, samo številke
Papež Leon XIV. bo italijanski otok Lampedusa obiskal 4. julija. Da ameriški papež med številne migrante prihaja na 250. obletnico ustanovitve Združenih držav in v času, ko države Evropske unije zaostrujejo migracijsko zakonodajo, ni naključje. Človekovih pravic, razdelitve bogastva in pasti umetne inteligence se dotika tudi v okrožnici z naslovom Veličastno človeštvo. Pred skoraj četrt stoletja j
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Želijo si dvojezično izobraževanje na Dunaju
Medtem, ko si vse v Avstriji živeče manjšine prizadevajo, da bi se lahko pripadniki manjšin v njihovih jezikih izobraževali tudi na Dunaju, koroškim Slovencem dvojezičnega pouka od vrtca do mature še niso zagotovili niti na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. In ker se tudi tam končuje šolsko leto, z našo dopisnico preverimo, katere počitniške programe so pripravili mladim.
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: V resnici je cilj pogajanj doseči status quo
"Ladje sveta, zaženite motorje. Naj teče nafta!" S temi besedami je ameriški predsednik Donald Trump naznanil sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom. Četudi bo posledice zaprtja hormuške ožine občutiti še dolgo, bodo ladje, katerih tovor poganja svet, kot kaže spet lahko plule med obalama Irana in Omana. Nekaj, kar je bilo pred napadom ZDA in Izraela, samoumevno, je zdaj predstavljeno kot z
Helena Ponudič, Moskva: V Rusiji se čuti nelagodje zaradi vse večjih ukrajinskih tehnoloških zmogljivosti
Dvanajstega junija v Rusiji praznujejo svojo neodvisnost. Sploh v velikih mestih skušajo s praznovanji vzbuditi vtis navidezne normalnosti v času, ko ukrajinski brezpilotniki na videz brez pretiranih težav dosegajo cilje vse globlje na ruskem ozemlju. 1570 dni od začetka ruske invazije miru še ni na obzorju, lepo zveneče besede o pripravljenosti na mirovna pogajanja pa so le del stalnega arzenala
Mojca Širok, Rim: Alessandro Volta – kdo mu je ukradel črko a
Italija te dni praznuje 80-letnico republike – v spomin na referendum, na katerem so se volivci in prvič tudi volivke namesto nadaljevanja monarhije odločili za novo pot. Prihodnje leto bodo obeležili 200 let od smrti italijanskega plemiča in fizika Alessandra Volte, po katerem je poimenovan volt, enota za merjenje električne napetosti in električnega potenciala. Kakšno napetost, merjeno v voltih,
Igor Jurič, Bruselj: Kdo v EU se bo pogajal z Rusi?
Naš dopisnik, ki v Bruslju spremlja zadeve Evropske unije in NATO pakta, se mora po sili razmer te dni več ukvarjati s Ciprom, Rusijo, Madžarsko in celo ameriškimi univerzami, kot pa s pomembnimi novicami iz prestolnice.
Andrej Stopar, ZDA: Večina Trumpove politike ne podpira, ampak ...
Medtem, ko Trump izmenjaje pomirja in bojuje vojno z Iranom, se je zdaj »prek vrste« odločil "osvoboditi" Kubo. Te dni postaja tudi že jasno, da bodo napovedane vmesne kongresne volitve v novembru prejkone pokazatelj, ali je Američanom že prekipelo zaradi Donalda Trumpa ali ne. Sam predsednik se sicer poleg rovarjenja po svetu najraje ukvarja z gradbenimi deli. Plesna in banketna dvorana, pa slavo
Saša Banjanac Lubej, Beograd: Študenti z novo vizijo Srbije
Kosovo, Srbijo in Bosno in Hercegovino obkrožimo na tokratnem kratkem izletu po Balkanu. Na Kosovu se pospešeno pripravljajo na že tretje volitve v zadnjem letu dni, v Beogradu bo 23. maja spet potekal eden najbolj množičnih protestov; z njim želijo študentje oblastem sporočiti, da tako imenovana »ulična energija« med Srbi še vedno ne ponehava. Govorimo pa tudi o zadnjih dneh poslanstva visokega p
Maja Derčar, Berlin: Prepiri v vladni koaliciji so stalnica
V nemilost ameriškega predsednika je padel tudi nemški kancler Friedrich Merz. Povod je bila njegova kritika ameriškega napada na Iran, Donald Trump pa je v povračilo napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije. Merz se po enem letu vladanja sooča tudi z nenaklonjenostjo javnosti, je najbolj nepriljubljen kancler v zgodovini. Nič pa ne kaže, da bi vladajoči zaradi tega resneje poprijeli za de
Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Zrče nič več sinonim poletnih zabav
Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Manjša premirja in stalni konflikti so nova realnost
Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Dvojezičnih sodnikov pa od nikoder
Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.
Jan Grilc, København: Trumpove zahteve po Grenlandiji so Danci doživeli kot bolečo izdajo
Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odn
Mojca Širok, Rim: Papež Leon XIV. se vrača k tradicionalnosti
O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prv
Igor Jurič, Bruselj: EU bo morala bolje zaščititi informacije, ki odtekajo
Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.
Andrej Stopar, ZDA: Sprehod z brzostrelko po Washingtonu
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Plačilo za obvezno naborništvo ni slabo
Hrvaška je z odprtjem Pelješkega mostu dobila zalet in kmalu naj bi mojster Pipenbaher dobil novo naročilo za kaštelanski most zahodno od Splita. Po njem bodo morda čez nekaj let že zakorakale nove generacije vojaških nabornikov, ki se morajo po novem spet udeleževati dvomesečnega usposabljanja, tokrat celo solidno plačanega. Tanja Borčič Bernard poroča tudi o predsedniku Milanoviću, ki ima težave
Maja Derčar, Berlin: Mladi protestirajo proti vnovični uvedbi naborništva
Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu nav
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: V regiji so nakopičene ameriške sile
Pred štirimi leti je štiri dni po končanih zimskih olimpijskih igrah ruska vojska začela z obsežnim napadom na Ukrajino. Po nedavno končanih igrah v Italiji svet z nelagodjem spremlja kopičenje ameriških sil v bližini Irana. Regija je že dolgo na robu zdrsa v širši konflikt, medtem pa razmere za prebivalce Gaze ves čas ostajajo katastrofalne.
Nejc Jemec, Cortina d'Ampezzo: Težko se je počutiti neolimpijsko
Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmos
Helena Ponudič, Moskva: Pot do konca vojne v Ukrajini bo še zelo dolga
V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku v
Mojca Širok, Rim: Agenti ICE na olimpijskih igrah ne bodo zapuščali ameriških diplomatskih objektov
Na dan odprtja 25. zimskih olimpijskih iger že vsi poznamo bistvene številke, povezane z izvedbo športnega dela spektakla. Kako pa je z vzdušjem na sodelujočih prizoriščih, kakšna so pričakovanja gostiteljev in navijačev, ali je prisoten strah pred varnostnimi tveganji, kakšna bo finančna slika po končanih igrah in kakšen vtis bi rada država gostiteljica zapustila, ko bo olimpijski ogenj ugasnil?
Saša Banjanac Lubej, Beograd: Za protestnike zdaj ni več poti nazaj
V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.
Igor Jurič, Bruselj: Hallelujah!
Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren
Andrej Stopar, ZDA: Američani so globoko v ustavni krizi
Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih
Maja Derčar, Berlin: Vremenska kriminalka?
Približno 45.000 gospodinjstev v Berlinu je po politično motiviranem požigu električne infrastrukture več dni ostalo v temi in mrazu. Nevšečnosti po vsej državi povzroča tudi sneg, duhove pa buri eden največjih bančnih ropov v njeni sodobni zgodovini.
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Marca v vojašnicah že prvi naborniki
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Življenje se počasi vrača v Betlehem
Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v G
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Zapolnjuje se vrzel v spominski kulturi
Letošnje leto si bodo naši rojaki v Avstriji zapomnili po tem, da je bilo po daljšem času družbenopolitično življenje zelo burno, manjšinskih vprašanj pa je raje več kot manj. Petra Kos Gnamuš poroča tudi o prvi vožnji po novi hitri železnici med Gradcem in Celovcem, pa o spominskem muzeju podružnice Mauthausna na avstrijski strani Ljubelja, o novi smučarski sezoni in o najatraktivnejšem božičnem
Mojca Širok, Rim: Cucina italiana je končno uradno priznana
Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?
Helena Ponudič, Moskva: Predpraznična prestolnica je razkošno okrašena
V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.
Igor Jurič, Bruselj: Slovenija je dobila rumeni karton
Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nov
Andrej Stopar, Washington: V enačbi z Venezuelo tudi Rusija?
Po še enem od preobratov v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo objavili vse dosjeje o Jeffreyju Epsteinu. Ali bo javnost res dobila vpogled v obsežno dokumentacijo o nekdanjem vplivnem finančniku, ki je spolno zlorabljal mladoletnice, in njegovih prijateljih oziroma znancih na položajih moči, bo odvisno tudi od manevrov, ki so še preostali nezainteresiranim za razkritja. Z ameriškim
Saša Banjanac Lubej, Beograd: Gre za kulturo spomina
V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo pred
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Gospodarstvo si obeta nova delovna mesta
Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Balts
Maja Derčar, Berlin: Dedek mu je življenje obrnil na glavo
Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.V pogovoru z nemško dopisnico tudi o tem, da v dneh, ko pri nas obeležujemo dan reformacije, v deželi Martina Lu
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Hrvati še ne vedo, kakšno nuklearko bi gradili
Ker se je turistična sezona že končala, z našo hrvaško dopisnico tokrat ne štejemo turiste, ampak megavate. Hrvaška namreč že nekaj časa razmišlja o gradnji lastne jedrske elektrarne, sploh če se s Slovenijo ne bodo uspeli dogovoriti o izgradnji drugega bloka v Krškem. Štejemo pa tudi milijone, skoraj milijarde, ki jih hrvaške bolnišnice dolgujejo veletrgovcem z zdravili, zaradi česar je zdravstve
Igor Jurič, Bruselj: Unija krepi obrambo na številnih področjih
Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestol
Karmen Švegl, Kairo: Ljudje upajo, da je to začetek konca vojne
Z olajšanjem, odobravanjem in obenem precejšnjo mero skepticizma je svet sprejel novico o sporazumu med predstavniki Izraela in Hamasa, ki v prvi fazi prinaša prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. To je začetek, nadaljevanje pa prinaša kopico odprtih vprašanj. Denimo to, kako bodo Palestinci živeli v popolnoma porušenem okolju.
Saša Banjanac Lubej, Beograd: Optimizem ni ljudi nikoli zapustil
V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrs
Mojca Širok, Rim: Odprava plovil za pomoč Gazi vznemirja italijansko politiko
Skupina humanitarnih ladij, ki skuša dostaviti pomoč v Gazo, je bila v preteklih dneh tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Veliko italijanskih ladij je tudi v flotilji, zato je Italija tja poslala vojni ladji. Italijanska letala medtem nad Baltikom prestrezajo ruska. Nacionalni letalski prevoznik pa uvaja novost; na letalih so dobrodošli tudi kužki, kar je bila ob krstnem letu krasna priložnos
Helena Ponudič, Moskva: Rusija v času izolacije
Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšal
Andrej Stopar, ZDA: Še bolj poglobljen prepad, ki loči oba pola Združenih držav Amerike
Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem
Maja Derčar, Berlin: Vlada skuša pokazati tujcem, da Nemčija ne bo več radodarna do njih
Z dopisnico Majo Derčar se pogovorimo o neonacistu Svenu Liebichu, ki je spremenil spol, da mu ne bi bilo treba v moški zapor, nedavno pa je tik pred začetkom prestajanja svoje kazni poniknil v neznano. Z vse močnejše skrajne desnice v Nemčiji, ki svoj retorični navdih zajema tudi iz ciničnega navduševanja nad njegovo genialnostjo, medtem prihaja več kritik glede domnevno preveč liberalne politike
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Od pohlepnih taksistov zahtevajte račun
S hrvaško dopisnico razpravljamo o razlogih za zvišanje cen v času turistične sezone in ugibamo, ali se bo turističnim ponudnikom tudi ob morebitnem padcu števila tujih gostov račun izšel. Poleg tega izpostavljamo problematiko oderuškega zaračunavanja prevozov s taksiji - past, v katero se na Hrvaškem ujame vse več turistov.
Petra Kos Gnamuš, avstrijska Koroška: Koroški Slovenci zahtevajo jasne odgovore
Kako poteka preiskava nedavne policijske racije med slovenskimi študenti na antifašističnem taboru nad Železno Kaplo in kakšen bo epilog poskusa izganjanja slovenščine s celovških nogometnih igrišč? Kako se je v boj z avstrijskimi sodnimi mlini v tem primeru vključil znani koroški odvetnik Rudi Volk in zakaj so ravno v teh dneh v njegovi rodni Dobrli vasi namestili nekaj novih dvojezičnih napisov?
Vlasta Jeseničnik, Moskva: Najprej je treba prekiniti ogenj
Aljaska, največji trgovinski presežek v zgodovini ZDA, bo spet prizorišče trgovine, saj naj bi Putin in Trump tam odločala o usodi Ukrajine. Slednja se medtem, po tihem in povsem mimo pozornosti mednarodne javnosti, sooča z ukinitvijo ukrajinskega jezika v šolah na ozemljih pod ruskim nadzorom. Moskovska dopisnica poroča tudi o obsežnem intervjuju z beloruskim predsednikom Lukašenkom v reviji Time
Mojca Širok: Odziva na žaljiv napis v Trstu na nacionalni ravni ni bilo
V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu i
Boštjan Anžin še zadnjič iz Beograda
Beograjskemu dopisniku Boštjanu Anžinu se avgusta izteče drugi zaporedni mandat, zato nam je v poslovilnem oglašanju opisal številne zanimivosti, ki zadevajo življenje in delo v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. Spregovoril je tudi o skromni poletni sezoni na predragi črnogorski rivieri in o tem, kako protestniški š
Igor Jurič, Bruselj: Evropska četrt je skorajda opustela
V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe str
Andrej Stopar: O največji eksploziji v Trumpovi karieri
Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Razvrednotenje Palestincev kot ljudi in kot žrtev
Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu iz
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Zaradi Thompsona je obsedno stanje
Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagreb
Maja Derčar, Berlin: Nemci so z Merzem zadovoljni
Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Še zmeraj padajo rakete in premirja ni na vidiku
Obveščali bomo o razmerah v vojni med Izraelom in Iranom, pa tudi o tem, kaj se v senci te vojne dogaja v Gazi. Najnovejša vojna obenem prikriva dejanja nasilnih izraelskih priseljencev na palestinskem Zahodnem bregu reke Jordan. Naša bližnjevzhodna dopisnica bo iz Kaira poročala še o neuspelem pohodu za Gazo, kjer mirovnim aktivistom ni preostalo drugega kot protesti znotraj egiptovske prestolnic
Boštjan Anžin, Beograd: Univerza – zadnja trdnjava svobode govora
Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.
Igor Jurič: Gre za največje oboroževanje članic Nata po koncu hladne vojne
Tik pred dolgo napovedovanim vrhom Nata se bodo ministri članic Evropske unije spopadli s številkami in odstotki za obrambne izdatke. Nizozemska se sooča z izstopom skrajno desničarske zmagovalke zadnjih volitev iz vladne koalicije, kar bo pripeljalo do predčasnih volitev. Slišali bomo tudi znanstveno zgodbo o tem, kako naj bi Belgija svoji severni sosedi »kradla« veter in to ravno državi, ki že s
Andrej Stopar, Washington: Za Trumpa so sodniki, ki ne sodijo po njegovem okusu, politični nasprotniki
Tudi v drugem predsedniškem mandatu Donaldu Trumpu nenavadno veliko skrbi povzročajo sodstvo, sodniki in pravosodje. Predvsem takrat, ko sodni mlini ne meljejo po njegovem okusu. Zdaj so v ospredju sojenje univerzi Harvard, deportacije zapornikov v nekatere afriške države in tudi grožnje sodnikom in njihovim družinam. Seveda pa ni odveč niti kakšna sočna teorija zarote, poroča dopisnik iz Washingt
Mojca Širok, Rim: V Italiji se prebivalstvo zelo hitro stara
Ne samo prvi dnevi papeževanja Leona XIV., tudi ponujanje prizorišča za rusko-ukrajinske mirovne pregovore je Vatikan potisnilo v središče zanimanja sveta. To pa seveda še ne pomeni, da bi se italijanska premierka Giorgia Meloni kar tako odrekla svetovni pozornosti in ne bi izkoristila priložnosti, da pristavi svoj lonček. Italijani se soočajo tudi s staranjem prebivalstva. V lanskem letu je bilo
Maja Derčar, Berlin: Kancler Merz ima sedaj drugačno osebnost
Med številnimi obiski tujine se je na začetku kanclerskega mandata že začel izrisovati osebnostni profil Friedricha Merza. Predvsem želi biti dosti bolj državniški, kot se je predstavljal še na nedavnih volitvah. Počasi se spreminja tudi nemško javno mnenje o odnosu do nedotakljivega Izraela. Poljaki se v nedeljo odpravljajo na predsedniške volitve, pojasnila in razčlembe je tokrat pripravila dopi
Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Mladi o stvareh, o katerih poje Thompson, ne vedo prav veliko in jim je zanje tudi bolj ali manj vseeno
V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.
Vlasta Jeseničnik, Moskva: Putin je mojster zavlačevanja in ni pripravljen končati vojne
Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.
Karmen Švegl, Bližnji vzhod: Razmere so še bistveno slabše kot takrat, ko smo o Gazi največ poročali
V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.
Boštjan Anžin, Beograd: Družbeno gibanje v Srbiji se ne bo razvodenelo
Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector z
