Komentar tedna
Komentar tedna prinaša pogled na aktualno dogajanje v slovenski družbi. Izbrani komentatorji iz različnih poklicnih in družbenih okolij skozi pronicljivo misel osvetljujejo različne vidike človeškega življenja in delovanja v družbi ter v Cerkvi. Oddaja tako ponuja poglobljeno refleksijo o družbenih in verskih temah tedna. Nastaja v produkciji Radia Ognjišče.
Epizode
Luka Gojkošek: Izidi referendumov in volja ljudstva
Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.
Nejc Podobnik: Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job?
Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.
Zakonca Polonca in Tomaž Sokol: Ste se kdaj vprašali, koliko vam pomeni stavek: “znanstveno je dokazano, da…”?
»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti c
Tudi danes bi potrebovali Slomška
Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila.
Lenart Rihar: Več ekologije, več smeti
Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil.Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
s. Emanuela Žerdin: Katehistinje in kateheti - pogum!
Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem po
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave
Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do El
Alenka Brovč: Otroci potrebujejo pomembne odrasle
Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč, članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Peter Lah: Digitalna higiena
Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel
Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026
Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo
V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden i
Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?
Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar k
dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij
V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osam
Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti
Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero
Alenka Puhar: Nekaj besed namesto žvižganja
O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.
Duhovnik med skalo, ognjem in besedo
V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.
Leon Kernel: Zakaj vse smo lahko danes hvaležni
Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih
Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?Komentar je pripravil
s. Emanuela Žerdin: Nismo črnobeli narod
Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiška
Milan Knep: Česa pri katehezi ne razumemo?
Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel. Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja, učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta. Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati
Igor Bahovec: Papež Leon XIV. o ohranjanju človeškosti človeške osebe v času umetne inteligence
V dneh po letošnjih Binkoštih je izšla prva enciklika papeža Leona XIV. z naslovom Magnifica Humanis. Iz naslova je razvidno, da govori o veličini človeškosti in njenem ohranjanju v času umetne inteligence. Kaj enciklika sporoča kristjanu in Cerkvi, kaj sporoča svetu? Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Helena Jaklitsch: Teater absurda
Preteklo soboto zvečer smo se s pietetno slovesnostjo spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Množica ljudi se je zbrala v Ljubljani, na Trgu republike, ter se tudi s prižganimi svečkami poklonila vsem umorjenim. Toda, če so bile svečke za prisotne znamenje upanja, da bodo mrtvi končno našli zadnji počitek v posvečeni zemlji in da jim bo vrnjeno dobro ime, pa so pr
Lenart Rihar: Pot iz barbarstva
Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrt
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost
Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer b
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška
V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, o
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov
Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah
Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.To
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja
Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v R
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih
Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?Kome
Matej Cepin: Še štiri leta
Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …Kome
Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo
Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?Kome
Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?
Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za lev
Pamet v roke
Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitni
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin
Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem
Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in s
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči
Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.
Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?
Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Dru
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno var
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe
Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. T
Matej Cepin: Ko se leto začne z visokimi valovi
Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebni
Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še le
Marija Pisk: Korenine narodovega drevesa
Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagog
Matej Cepin: Kaj nam pa morejo
Advent ni le čas veselja, je tudi čas pričakovanja. In za vsakogar od nas, ki želimo slediti Kristusu kot prinašalci luči, se mi zdijo na mestu vprašanja: »Kaj sploh pričakujem? Kaj me bo rešilo? Božičnica? Spomladanske volitve? Kateri od političnih ali civilnodružbenih voditeljev? Kaj čisto zares pričakujem? O čem si upam sanjati?«Škoda bi bilo, da bi šle te sanje mim
Alenka Puhar: Puharca pod mizo
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma m
Hrup veselega decembra ali mir Adventa?
Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?
Roman Vučajnk: Uvele lovorike
Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnost
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste k
Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kral
Milan Knep: Človek in šimpanz
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.Komentar je pripravil
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko n
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju
Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.
Kam se je izgubil Hrovatin?
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela sk
Najino pregovarjanje z umetno inteligenco
Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?
Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti
Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju
Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sle
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Božo Rustja: Praktične vaje iz sociologije v udbovskem zaporu
Ob napovedi premierjeve poroke in prejšnjega sklicevanja na vrednoto družine in skrbi za otroke sem se spomnil tudi na besede predsednice državnega zbora. Ta se je celo odločila za polet z močnim ogljičnim odtisom na prestižni novoletni dunajski koncert (ne na nujno potovanje), da bi tako pridobila čas za družino in otroke. Javnost je pokimala, da si otroci in družina
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znal
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov
Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo
Andreja Eržen Firšt: Moč besede
Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, d
Milan Knep: Zakaj vojna?
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki,
Investicije
V zadnjem julijskem tednu so mediji poročali o rekordih na borzah in Bitcoinu, kar avtor povezuje z razvrednotenjem denarja, ne nujno z gospodarsko močjo. Nadaljuje o investiranju – ne le denarja, temveč tudi časa, odnosov in duhovnosti, še posebej v času dopustov in izpostavi pomen zavestnega vlaganja v najdragocenejše stvari v življenju, kot so vera, družina in notra
Luka Gojkošek: Vzroki in posledice
Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da nekaj spremenimo na bolje.
Mirko Mayer: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Evropska resolucija, slovenska tišina
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji v
Marko Pavliha: O žalovanju
Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino
Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo us
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve
Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je
s. Emanuela Žedrin: Hvala Slovenija - še enkrat
Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste n
Živim v takem svetu, kot si ga naredim
… Kaj bo mene preživelo? Kaj bo moja generacija ustvarila trajnega, da bodo prihodnji rodovi s ponosom ohranjali in predajali naprej? Marsikdo niti nagrobnika ne pusti za sabo. V življenju je ustvaril goro odpadkov, ki ga je pokopala pod sabo. V trošenju se je iztrošil, upepelili in raztrosili so ga. Pred Binkoštmi smo. V sebi nosimo Božjega Duha, ki ustvarja življenje
Tinina medvedka
Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike
Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bo
Habemus papam
Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV.
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 194
Matej Cepin: Praznik dela po slovensko
Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/
Usmiljeni Samarijan našega časa – papež Frančišek
Ko se svet poslavlja od papeža Frančiška, ostaja svetla sled nekoga, ki ni želel biti zgolj nekdo na vrhu, temveč brat, oče in predvsem pastir. Svet se poslavlja od človeka, ki je – kot usmiljeni Samarijan – znal ustaviti svoj korak, pogledati ranjenega in se mu skloniti …
Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan
Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarj
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni
… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?
Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komu
