Podkast Na robu
Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Raziskuje, kako se je družba spremenila od razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na posameznika in družbo.
Epizode
Beljakovinski puding ali čips? Niso vsa procesirana živila avtomatsko škodljiva
Hrana je gorivo, da preživimo, je sestavni del našega življenja, a je danes postala bistveno več kot to. Z družbenimi omrežji, kot je instagram, je postala tudi pomemben del identitete posameznika, postala je »seksi«, prav tako nas na vsakem koraku poskušajo prepričati, kako hrano »optimizirati«. »Hrano jemo za energijo, da smo zdravi. Seveda. A jemo jo tudi zato, da se imamo ob njej fino, da se p
Ena ali dve mami: lahko razširitev upravičenosti do oploditve vpliva na rodnost
Na prve otroke po tem, ko je od decembra lani oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) omogočena tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih razmerjih, bo treba še počakati najmanj devet oziroma deset mesecev. So pa od 1. januarja na Državno komisijo za OBMP poslali 32 primerov, pri katerih so potrebne darovane gamete, je v novi epizodi podkasta Na robu povedala dr. Nina Jančar, vodja oddelka za
Jedro motenj hranjenja sta nizka samopodoba in slabo samospoštovanje
Če se je nekoč, pred tremi ali štirimi desetletji govorilo, da so motnje hranjenja duševne bolezni in bolezni mestnih okolij, je danes jasno, da ima lahko motnje hranjena kdorkoli iz razvitih dežel, je v novi epizodi podkasta Na robu povedala psihiatrinja dr. Karin Sernec, specialistka psihoterapije in psihiatrije, ustanoviteljica enote za zdravljenje motenj hranjenja pri Univerzitetni psihiatrič
Dino Manzoni: Šele ko ljubezen umre, ljudje spregledajo, da je bilo razmerje nefunkcionalno
Kako v sodobnih družbah govorimo in razumemo ter prakticiramo ljubezen? Je v tej kaj logike? Ljubimo drugače, kot so nekoč? Psiholog Dino Manzoni, raziskovalec, zaposlen na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, ki je bil gost tokratne epizode podkasta Na robu, je v okviru doktorskega študija napisal znanstveno monografijo Logična struktura ljubezni, v kateri se ukvarja tudi s temi vprašanji. »Iz
Ko odrasli molčijo, nasilje v razredu postane nova normalnost
Medvrstniško nasilje je tema, ki splošno javnost, pa tudi medije žal zanima večinoma takrat, kadar je že prepozno, ko se zgodi odmeven ali hud primer, kot je bil beograjski ali celjski. A nujno je preventivno ravnanje, sistemske rešitve – ne le posamezne delavnice, je v podkastu Na robu povedala Barbara Stožir Curk, psihologinja v svetovalni službi Osnovne šole Solkan, predsednica sekcije psiholog
Patologi večinoma delajo za žive, ne za mrtve
Četudi delo patologa največ povezujemo z obdukcijami, torej z mrtvimi, pa je patologija veda, ki v veliki meri »dela« za žive. Raziskuje bolezni, njihov potek, v 80 odstotkih dela gre za diagnostiko tumorjev tkiv, nekje 20 odstotkov pa na oddelku obsegajo obdukcije, je v novi epizodi podkasta Na robu pojasnila predstojnica Oddelka za patologijo in citologijo v Splošni bolnišnici Celje specialistka
Nosečnost, testi in splav: kaj lahko medicina res napove
V Sloveniji so, ko je govor o prenatalni in natalni oskrbi ter umrljivosti novorojenčkov, rezultati zelo dobri. Predstojnik ljubljanske porodnišnice mag. Gorazd Kavšek, dr. med., je v podkastu Na robu povedal, da je to odraz dobro urejenega sistema, ki deluje že desetletja. Prednost imamo tudi zato, ker smo majhni in povezani, obenem pa meni, da v Sloveniji zaupanje v sistem, vsaj kar se tiče njeg
Matic Novak: ADHD razumemo šele, ko otrok sme biti to, kar je
ADHD je motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo, je nevrorazvojna motnja, ki vpliva na osredotočenost, samokontrolo in uravnavanje ravni aktivnosti. A kot je v podkastu Na robu opozoril Matic Novak, pedagog, ustanovitelj Modrih junakov (Inštitut za razvoj potencialov ADHD), ki ima tudi sam ADHD, sam nerad uporablja besedo »motnja«. Zanika, da bi šlo pri ADHD za pomanjkanje pozornost, tem
Dejan Zavec o rejništvu: To je bil moj dom, to so bili moji ljudje
Po podatkih ministrstva je marca 2026 v Sloveniji v rejništvu živelo 725 otrok oziroma mladih odraslih, rejništvo pa je izvajalo 564 rejnikov. Cilj rejništva praviloma ni posvojitev, temveč zagotovitev stabilnega okolja do vrnitve otroka domov oz. do neke druge trajnejše rešitve. V povprečju so otroci v rejništvu nekje sedem let. Razlogi, da otrok pristane v rejniški družini, je več; od nasilja, z
Kaj še pomenijo diplomske naloge, če jih napiše jezikovni model? (Ernest Ženko)
Še pred leti je bilo glavno vprašanje zaključnih nalog plagiatorstvo in citiranje virov, danes pa uporaba generativne umetne inteligence in jezikovnih modelov. Če lahko danes seminarske in diplomske naloge napišejo jezikovni modeli, gotovo te danes ne odigrajo tiste vloge, ki so jo nekoč, je v novi epizodi podkasta Na robu povedal Ernest Ženko, profesor kulturne filozofije in vodja Centra za odgov
Invalidnost povezujemo s trpljenjem, ne pa z užitkom, privlačnostjo in seksom
Spolnost je v družbi še vedno tabu, spolnosti pri ljudeh z oviranostmi pa še večji. V družbi namreč manjka reprezentacija spolnosti pri tej skupini. »Ljudje z oviranostmi so največkrat prikazani kot bodisi tisti, ki so 'ubogi', ali tisti, ki s svojo zgodbo navdihujejo, ki so nekaj posebnega. Manjka pa navadnih zgodb: da preprosto gre za osebe, ki imajo svojo karizmo, humor, prepreke, sram, potrebe
Zakaj vztrajamo, ko boli: šport med trpljenjem in svobodo
Nekdanja olimpijska triatlonka Mateja Šimic in ultramaratonka Anja Deželak o telesu, bolečini, regeneraciji, notranji motivaciji in pritisku rezultatov. Anja Deželak, rekreativna maratonka, sicer grafična oblikovalka, ki jo mnogi poznajo pod vzdevkom Čipka, je v podkastu Na robu povedala, da si to vprašanje med hudimi napori postavi tudi sama. Njen najdaljši tek doslej je bil sto milj v hrvaški Is
Motnje hranjenja so utelešena oblika perfekcionizma
Perfekcionizem, ki je del osebnostne strukture, se pogosto v sodobni neoliberalni družbi kaže kot zaželena lastnost: kot disciplina, natančnost, delavnost in visoki standardi. A podoba je lahko zavajajoča, za posameznike, ki se nikoli ne počutijo, da so dovolj dobri, pa zelo obremenjujoča. Minea Rutar, raziskovalka na mariborski filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo in sociologijo, ki se
Priročniki za samopomoč so eskapizem, ukvarjanje s sabo je privilegij
V zadnjih letih so tudi v Sloveniji na vrhu lestvic priljubljenih in iskanih knjig pri nas priročniki za samopomoč, knjige, ki govorijo o bolečinah posameznikov. Njihova popularnost je med drugim posledica tega, da tudi založbe v te knjige večkrat investirajo večje marketinške vložke, jih izpostavljajo v vitrinah, prav tako se tudi po družbenih omrežjih vse bolj uveljavlja t. i. therapy talk, govo
Menstruacija v senci kapitalizma: kako trg izkorišča menstruacijo in menopavzo (Tonja Jerele in Tjaša Franko)
Mlada raziskovalka Tonja Jerele in kulturna antropologinja Tjaša Franko v novi epizodi podkasta Na robu govorita o menstrualni stigmi, bolečini, vplivu trga na ženske telesa in menstrualni odsotnosti. Menstruacija je naravni fiziološki pojav, ki označuje začetek in konec rodne dobe. Poteka vsak mesec in traja približno od štiri do sedem dni. Ženske krvavimo skupaj nekje šest do sedem let svojega ž
Zasvojenost: telefon je duda za odrasle
Kot družba imamo težave s prekomerno uporabo pametnih telefonov, a si to težko priznamo: tako mladostniki kot tudi odrasli. »Lažje je živeti v nevednosti, ker, ko vidimo naš screen time oz. čas, preživet na zaslonih, ugotovimo, da jih ne uporabljamo le zato, ker jih potrebujemo, ampak so ti prevzeli nadzor nad nami. Velikokrat želimo na telefonu le nekaj preveriti, pa se ujamemo v podrsavanju, da
Poznam takšne moške, ki bi bili duhovniki, če ne bi bilo celibata (Judit Andrejek)
Postni čas je za vernike priprava na veliko noč. V tem času so zelo priljubljene akcije, kot je 40 dni brez alkohola, ali pa odpovedovanje mesu, mlečnim izdelkom, kavi. Evangeličanska duhovnika Judit Andrejek, ki se je pred dobrimi 12 leti iz Madžarske preselila v Slovenijo, je za podkast Na robu povedala, da je seveda dobro, da se v tem času ljudje odpovedo ali zmanjšajo vnos sladkorja, kave ali
Kako aplikacije za zmenke vplivajo na izbiro partnerja? (Anamarija Šiša)
Spoznavanje partnerjev se je v primerjavi s preteklostjo precej spremenilo. Od leta 2009, ko se je pojavila prva aplikacija za zmenke grindr, namenjena skupnosti LGBTQ, so se zmenkarije vse bolj začele seliti v digitalno okolje. Vse več parov se danes spozna digitalno, tudi prek aplikacij za zmenke, četudi je dejstvo, kot opozarja doktorica znanosti Anamarija Šiša s FDV, da je težko potegniti loč
Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)
Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna
Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik)
Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočit
Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)
Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za soci
Seksualnost se je ločila od partnerstva, nekateri nimajo potrebe po partnerju (Mirjana Ule)
Socialna psihologinja Mirjana Ule opozarja, da ko so ljudje pripravljeni na partnerstvo, je bazen potencialnih partnerjev skoraj izpraznjen. Število samskih zadnja leta, desetletja narašča. Razlogi za to so večplastni, treba jih je gledati širše – začeti je treba s spremembami, ki so se zgodile v življenjskem poteku, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. »Naše raziskave kažejo, da se ljudje ta
Ženske na podeželju večkrat same reproducirajo tradicionalne patriarhalne vzorce
Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, pro
Če bi v gore hodili, da dobita potrditev okolice, bi bili v sebi prazni (Anja Petek, Patricija Verdev)
Alpinistki Anja Petek in Patricija Verdev v podkastu Na robu govorita o tem, kako je stati prvi na gori, kjer ni stal še nihče in tudi o tem, da ni smisel iskati potrditve iz okolice. »Občutek, da nama je uspelo nekaj izjemnega, se še vedno razvija,« je dober mesec po tem, ko je bilo znano, da bosta za prvi pristop na Lalung I v indijski Himalaji z alpinistko Anjo Petek prejeli posebno nagrado zla
Lia Katarina Kompan Erzar: Največja zabloda sodobnega časa je, da travme lahko rešimo sami
O travmah, ki niso nujno nam lastne, ampak so podedovane oz. medgeneracijsko prenesene, se je prvič začelo sistematično razpravljati po drugi svetovni vojni, šlo je za travme, povezane z otroki tistih, ki so preživelih holokavst. Otroci so imeli travmatične simptome, čeprav sami niso bili neposredno izpostavljeni nasilju. V zadnjih letih pa se o podedovanih družinskih travmah govori več, tudi v ko
Renata Jakob Roban: Ljudje na smrtni postelji obžalujejo izgubo otroka v sebi
Smrt družba, tudi mediji, ki se nanjo praviloma spominjamo okrog 1. novembra, odrivamo na rob. A smrt je del življenja, šele zavedanje lastne minljivosti lahko da občutek smisla in razumevanja življenja, je med drugim v podkastu Na robu povedala gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Pogovor vodi: Beti Burger
Lea Pisani: Smilijo se mi slabo oblečeni, ker nimajo moči, da bi se uredili
Z oblačili ne 'pokrijemo' le svojih teles, z njimi tudi komuniciramo. Po tem, ko smo v Delu pisali o zaostrovanju pravil oblačenja v Italiji, pa tudi o tem, da pri nas enotnih pravil oz. priporočil glede oblačenja v šolah ni, je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celovito podobo v podkastu Na robu med drugim povedala, da živimo v demokraciji, kjer se vsakdo lahko obl
Učiteljica Jožica Frigelj: Sistem odločb je pogosto zgrešen
»Lep slovenski pregovor pravi, da prvega ne pozabiš nikoli, in to je dejansko res,« se spominja Jožica Frigelj svojega prvega šolskega dne kot učiteljica. »Prvega septembra 1982 sem prvič stopila v razred. Drugi razred je bil to, 32 učencev takrat in nikoli več. Pred razred sem stopila samozavestna, ponosna, prepričana, da bom zmogla.« Dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki je
Selda Sukaj: Marsikdo se ni učil albanščine, kako naj se slovenščine?
Selda Sukaj, politologinja in medkulturna prevajalka iz Tirane, ki že več let živi v Celju, v podkastu Na robu opozarja na sistemske in osebne ovire, zaradi katerih Albanci težje uresničujejo željo po vključitvi v slovensko družbo. Med njimi so nepopolna izobrazba zaradi vojn, travmatične izkušnje in tog vizumski režim, ki številnim ženskam onemogoča zaposlitev.
Astrologinja Ema Kurent: Vedeževanje je pravljica za otroke
Astrologinja Ema Kurent o tem, kako planeti vplivajo na ljudi, podjetja in države.
Živa Gornik: 2000 moških, ena ženska v kletki - nova norma seksualne ekonomije?
Bonnie Blue (letnik 1998), ustvarjalka na OnlyFans, je ta mesec napovedala, da bo gola in zvezana v stekleni kletki seksala z 2000 moškimi. Sledila je prepoved znotraj platforme, ki je postala sinonim za digitalno spolno delo – in globalna razprava: gre za provokacijo, performans, samoponižanje ali skrajni izraz telesne avtonomije? Spolno delo se seli iz polja nevidnega – iz specifičnih revij, vid
Andrej Škraba: Učenci so UI že posvojili – sistem še ne
V podkastu Na robu smo se tokrat dotaknili vloge umetne inteligence v izobraževanju. Gost je bil Andrej Škraba, ekonomist, matematik in ustanovitelj portala Astra, ki ga številni srednješolci poznajo kot enega najboljših mentorjev v pripravah na maturo. Ta teden je bil izbran tudi za najboljši startup leta 2025.
Urban Vehovar: Za stagnacijo demokracije največjo krivdo nosi policija
Sociolog Urban Vehovar: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti ključna, pa je pogosto del problema.« Slovenija je formalno demokratična država, a v resnici deluje na krhkih temeljih nezaupanja, apatije in razdrobljenosti. Sociolog Urban Vehovar v podkastu Na robu razgrne brez olepševanja: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti kl
Peter Raspor: Industrija in prehranski guruji nas peljejo žejne čez vodo
V obdobju, ko afere z zavajajočimi oznakami, pesticidi in melamin v otroški hrani, in uvoženim mesom dvomljive kakovosti postajajo skoraj nekaj običajnega, se moramo vprašati: komu sploh še lahko zaupamo? In koliko prostega časa in denarja nameniti temu, da izberemo res dobro hrano? Danes z nami eden največjih strokovnjakov za varnost hrane v Sloveniji – profesor dr. Peter Raspor, ki že desetletja
Iris Čelam: Ko pomisliš, da bi otroka zaprl v zamrzovalnik
»Ko postaneš mama, ne spremeniš samo svojih prioritet. Tvoja celotna percepcija sveta, tvoje telo in tvoja vloga v družbi – vse to dobi novo obliko,« v podkastu Na robu pove mag. psihologije Iris Čelam. Zahodne družbe so strukturirane tako, da ženska po porodu pogosto ostane sama, brez potrebne podpore. Moški običajno po 14 dneh porodniškega dopusta ponovno odide na delo, kar vodi v osamljenost ma
Anica Ferlin: V krizah ne rešujemo lastnine, nahrbtnik je nujen že danes
Slovenija se, podobno kot mnoge druge države, sooča z različnimi tveganji, ki lahko ogrozijo njene prebivalce, od naravnih nesreč, posledic podnebnih sprememb, kibernetskih napadov do morebitnega vojaškega konflika. Anica Ferlin, strokovnjakinja na področju civilne obrambe v podkastu Na robu pojasnjuje, kako se Slovenija pripravlja na potencialne katastrofe, vključno s potresi, poplavami, požari i
Primož Klemen: Pod tujo oblastjo vestni, pod svojo pohlepni
Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti in koliko od splošne družbene klime. Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer J
Daniel Fazlić: Mediji pri nas so zaostali, reši jih lahko le še UI
Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, v podkastu Na robu pojasnjuje, da bo v prihodnosti od 30 do 40 odstotkov ljudi primarno pridobivalo novice prek družbenih omrežij. Platforme, kot sta Meta in Google, ustvarjajo ekosisteme, kjer uporabnikom ni treba zapustiti njihovega okolja, da bi pridobili vse potrebne informacije. Fazlić poudarja, da to predstavlja veliko spreme
Aleksander Zadel: Sem ženska, sem moški, gej, sem trans, kaj sploh sem?
V tokratni epizodi podkasta Na robu je bil gost dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki je spregovoril o moškosti in ženskosti, o bioloških vlogah spola in preizpraševanju le-teh v procesu odraščanja ter o vzgoji otrok. #AleksanderZadel #NaRobu #Dpodkast 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič
Dragoljub Blagojević: V trpljenju je potrebno najti smisel
V tokratni epizodi podkasta Na robu raziskujemo vprašanje smisla skozi prizmo Viktorja Frankla in njegove logoterapije. Frankl je preživel holokavst ter svoje izkušnje prelil v revolucionarno terapijo, ki temelji na iskanju smisla tudi v najtežjih okoliščinah. Z nami je Dragoljub Blagojević, specializant logoterapije, ki pojasnjuje, zakaj sreča ni cilj, ampak stranski učinek smisla, kako najti glo
Dejan Jarič, zdravnik: Vse je energija
V novem podkastu prisluhnite Dejanu Jariču, dr. medicine, ki je holistični zdravnik, transpersonalni psihoterapevt, predavatelj ter trener za osebni in duhovni razvoj.🎧 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič #podkast #dpodkast #narobu #DejanJarič
Mel Kovic, 26-letni duhovnik: Trgovski talent sem uporabil za »prodajo« upanja
Zgodba mladega duhovnika, ki temelji na notranjem klicu, služenju ljudem in sporočilu božične ponižnosti ter upanja.
Tjaša M. Kos: Praznični december, čas veselja ali čas stisk?
V pogovoru s psihoterapevtko Tjašo M. Kos smo razpravljali o večplastnosti decembrskega obdobja; pritiskih in stiskah, ki jih prazniki prinašajo, ter o nerealnih pričakovanjih, ki jih ustvarjajo mediji in družbena omrežja, pa tudi o tem, kako graditi dobre odnose in prioritizirati.
Aleš Čakš: Moški bi se le še zabavali
Tokrat raziskujemo vpliv socialnih medijev na samopodobo, priljubljenost androgenega videza ter vlogo homoseksualnosti v svetu mode.
Andreja Pšeničny: Kdo so narcisi in kdo psihopati
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka z več kot dvajsetletnimi izkušnjami podrobno pojasnjuje, razliko med narcisi in pishopati in razloži, kako to, da je narcisov vedno več. Govori tudi o tem, da so kot osebnostna struktura psihopati evolucijsko obstali tudi zato, ker jih na določenih mestih v družbi nujno potrebujemo.
Nataša Lotrič: S pornografijo se pogosto blažijo čustvene rane
Eden izmed največjih izzivov, ki ga prinaša dostopnost pornografije, je njen vpliv na mladostnike. Magistra Nataša Lotrič opozarja, da so mladi danes preplavljeni s pornografsko vsebino, ki jim daje popačene predstave o spolnosti. Pornografija pogosto prikazuje izkrivljene in nerealistične slike spolnih odnosov, ki lahko mlade naučijo, da je spolnost samo telesna izkušnja brez čustvene povezave.
Leonida Zalokar: Pred vrati zavodov na stotine otrok s psihopatskimi značilnostmi
Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, v pogovoru za podkast Na robu poudarja, da so detektorji nasilja, kot so vzgojni zavodi, že prezasedeni in da je pred vrati zavodov stotine otrok, ki kažejo znake psihopatskih motenj. V tem Slovenija ni osamljena, tudi poročila iz drugih držav, kot so Finska, Švedska in Norveška, zaznavajo povečanje nasilja in psihopatskih potez pri otr
Klemen Šešok o delu in bogastvu
Eden izmed najbogatejših Slovencev kritizira sodobne delovne trende, kot so delo od doma in neomejen dopust. Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja Iskra, je v podkastu Na robu iskreno izrazil tudi svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi. Šešok meni, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit l
Mateja De Reya: Če medicina poskrbi da preživiš, naj država poskrbi, da kakovostno živiš
Življenje z osebami z motnjami v duševnem razvoju je pogosto bolj stresno za njihove starše in sorojence kot za te osebe same. Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje, je v Delovem podkastu Na robu poudarila, da je najpomembnejša podpora družinam, saj so prav one tiste, ki nosijo največje breme. Te podpore s strani države skoraj ni, oziroma je minimalna. Prav tako je politika inkluzivnosti s
Mateja Jandl: Bojimo se povečanja števila odvisnikov od drog
Kot v Delovem podkastu Na robu pojasnjuje zdravnica Mateja Jandl, vodja strokovne skupine za droge pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je v Evropi in Sloveniji razširjenost drog povečala. Pošiljke mamil v Evropo prihajajo predvsem skozi pristanišča, kjer so cariniki v zadnjih letih zasegli rekordne količine. Poleg tega so v državah, kot je Nizozemska, odkrili več laboratorijev za
Kardiologinja Tatjana Zorko: Lažen jaz je lahko poguben za srce
Zorkova poudarja, da so ljudje, ki so nagnjeni k srčnim boleznim, pogosto tisti, ki živijo pod pritiskom visokih pričakovanj, z malo veselja in topline v svojem življenju. Kot je poudarila, ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kaj povezuje ljudi, ki se soočajo s srčnimi težavami. »Vse in nič,« pravi. So pa značilnosti teh bolnikov pogosto povezane z določenimi življenjskimi vzorci in čustvenimi s
Mina Paš: Med mladimi znova narašča uporaba heroina
Z Mino Paš, dr. medicine in psihoterapevtko iz DrogArta, o razširjenosti drog med mladimi, novimi načini uporabe drog ter novi paradigmi uporabe drog. Te namreč niso več večinoma uporabljene kot sredstvo za sprostitev, lažjo komunikacijo in povezovanje, ampak zaradi pomiritve, blažitve stisk ter tudi zaradi spodbujanja produktivnosti in kreativnosti. Droge so se iz sfere zabave s tem preselile v s
Dr. Majaž Gams: »Woke« kultura je zrcalna slika fašizma
V tokratni epizodi podkasta Na robu gostimo dr. Matjaža Gamsa. Je ugleden strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti ter član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Poleg svoje znanstvene kariere ga zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, čeprav o prihodnosti ni pretirano optimističen. Opozarja na posledice politike odprtih meja, »woke« kultur
Mark Floyd Bračič: Danes je biti serijski morilec veliko težje kot v 60. letih prejšnjega stoletja
O sodobnih psiholoških in socioloških odklonih z mag. in doktorandom psihologije Markom Floydom Bračičem. Stroka je v zvezi s preprečevanjem srčno-žilnih in pljučnih bolezni identificirala kajenje kot pomemben dejavnik tveganja in temu prilagodila tudi ukrepe za preprečevanje kajenja. Kot poudarja mag. psihologije in doktorand Mark Floyd Bračič iz Filozofske fakultete v Delovem podkastu Na robu, b
Katja Košir: Praksa ničelne tolerance do nasilja je problematična
Danes, po besedah psihologinje dr. Katje Košir iz oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru, ki je bila gostja Delovega podkasta Na robu, medvrstniškega nasilja ni več kot ga je bilo v preteklosti, ampak smo v zvezi s tem le bolj senzibilni.
Dejan Sotirov: »Dekleta ga ne marajo, fantje z njim ne želijo igrati nogometa«
Dejan Sotirov je diplomirani zdravstvenik, ustanovitelj in vodja zavoda Mavrični bojevniki, ki pomaga mladim z motnjami. Od leta 2013 zanje organizirajo poletne tabore v naravi in jim pomagajo na poti k samorealizaciji. Že v otroštvu so mu postavili diagnozo motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), ki pa jo je znal obrniti sebi v korist. Je velik samouk in samoraziskovalec. V zadnjem obdobju s
Simona Šeremet Kalanj: Sto mater dvomi, da so njihovi otroci mrtvi
Simona Šeremet Kalanj iz slovenskega Društva izgubljeni otroci ne trdi, da so vsi otroci živi, zagotovo pa niso vsi mrtvi.
Damijan Štefanc: Interne ocene dobre, rezultati na mednarodnih testih vedno slabši
Razkorak kaže na to, da je s šolskim sistemom nekaj hudo narobe, a ne vemo točno kaj. Pogovor vodi Pija Kapitanovič.
Milena Pleško: Mladi po tridesetem letu, a brez izkušnje spolnosti in intime
V podkastu Na robu tokrat o sodobnih način oblikovanja partnerstev. O spletnih aplikacijah in ghostanju.
Žan Lep: Čedalje več mladih moških je desno usmerjenih
Občutek imajo, da izgubljajo status in moč, skrbijo pa jih tudi migracije.
Samo Rugelj: Profesionalni športni amaterji in hujšanje z ozempicom
Samo Rugelj, publicist in založnik, opozarja o nevarnostih pretiravanja z rekreacijo in hujšanjem z zdravilom za diabetes.
Ela Porić: Število muslimanov se krepi, tudi zaradi prepričanja, da v veri ni prisile #9
Ni pravično, da se naše koncipiranje islama veže le na njih,« opozarja Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani, ki je bila gostja Delovega podkasta Na robu.
Nadja Furlan Štante: Zakaj je ženska gospodinja manj vredna od moškega skrbnika #8
Nadja Furlan Štante, religiologinja in pionirka ekološkega feminizma, poudarja, da je danes, kljub temu da se morda lahko zdi, da žensko in moško sploh ne obstaja več in je zatorej feminizem irelevanten, še toliko bolj pomembno govoriti o enaki prepoznavnosti obeh spolov. »Kot civilizacija, ki se razvija, bomo morali vprašanje enake prepoznavnosti vseh in vsakogar osmišljati in postavljati vedno n
Breda Sobočan: Zelo izobraženi moški si želijo princesk na zrnu graha #7
Gostja tokratnega podkasta Na robu je psihiatrinja dr. Breda Jelen Sobočan, ki pojasnjuje, kakšen vpliv imajo pravljice in zgodbe na razvijajoče se otroško zavest in premagovanje inherentnih strahov in tesnobe, ki jih imajo otroci. Pogovor vodi Pija Kapitanovič.
Gabriel Kavčič: Množično se pretvarjamo, da smo veseli in zadovoljni
Gabriel Kavčič, učitelj, vikar in novi tiskovni predstavnik RKC v Sloveniji o tem, da živimo v zelo kompleksnem času. Pogovor vodi Pija Kapitanovič.
Dr. Marko Pavliha: V politiki prosperiraš le, če si del krdela
Dr. Marko Pavliha: Če si v opoziciji, se moraš obnašati opozicijsko in biti a priori proti vsemu, kar prihaja iz koalicije, in obratno.
Tatjana Jakovljević: Za težave otrok in mladostnikov ni kriva le permisivna vzgoja
Pred epidemijo je bilo največ podanih diagnoz med mladimi povezanih s prekomerno telesno težo, danes pa prevladujejo težave v duševnem zdravju. A to je le vrh lede gore, kajti, kot pravi v Delovem podkastu Na robu Tatjana Jakovljević, defektologinja in razvojna terapevtka, se simptomatika odstopanja od nevrofizičnega razvoja v vsaki fazi otroškega razvoja izkazuje drugače.
Olga Markič: Pameten človek je naredil orodja, da mu pameti ne bo treba uporabljati
V tokratni epizodi Delovega podcasta Na robu gostimo dr. Olgo Markič, raziskovalko in profesorico na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na filozofski fakulteti, ki se ukvarja s področjem filozofije kognitivnih znanosti, argumentacije, filozofije duha, športa in etike kognitivnih znanosti.
Vesna Švab: Epidemija duševnih težav ne obstaja
V Delovem podkastu Na robu z dr. Vesno Švab o posledicah samodiagnosticiranja depresivnosti in anksioznosti pri mladih.
Prostitucija kot splošno sprejemljiv poklic
V prvi epizodi novega Delovega podkasta Na robu govorimo o prostituciji v 21. stoletju. Študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Živa Gornik, antropologinja in članica Slovenskega seksološkega društva, je pozornost javnosti vzbudila z dodiplomskim raziskovanjem seksualnosti in seksualnega dela v Sloveniji. V okviru dveh diplomskih nalog je govorila z ducatom mladih deklet, ki se ukvarja
