Ultrazvok
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Epizode
Davica v Italiji, malarija v Nemčiji, ošpice v ZDA, Zahodni Nil na Hrvaškem
Ali se bolezni iz učbenikov vračajo?Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opoz
Rak prostate: Kako hitro od suma do diagnoze?
Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije.Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled
Kaj je dobro vedeti, preden vzamemo naslednjo tableto ali kapsulo
Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zd
Slovenski strokovnjakinji na sledi še četrti bolezni, ki jo prenašajo klopi
Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo
Študija: Polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo
Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob.Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajš
V Izoli se po možganski kapi bolniki rehabilitirajo v aktivni sobi
Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali.Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli
Pljučni rak: vse več razlogov za optimizem
Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik
»Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolni&
Življenje v primežu skrbi in tesnobe: generalizirana anksiozna motnja
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem.
Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne
Nova mikrokirurgija za zdravljenje kožnega raka v Sloveniji
Ko je pomemben vsak milimeter.
»Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta.
Gre za izjemno natan
Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso
Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosti
Slovenski genom: Razlikujemo se v samo 0,1 odstotka DNK
Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za
Terapevtski potencial kanabinoidov pri psihiatričnih motnjah
Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu
Dr. Škoberne: Ledvice plačujejo ceno sodobnega življenjskega sloga
Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in uri
Strokovnjakinji: Tourettov sindrom ima en odstotek otrok
Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravlj
Raziskava: Prisotnost ljubljene osebe deluje kot učinkovit analgetik
S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in
Z boksom proti Parkinsonovi bolezni?
O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkins
Kako spremembe na koži in nohtih razkrijejo bolezni ledvic
Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo.Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značiln
Pik čebele, ki je skoraj ubil čebelarja
Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni
Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase. Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od začetkov zdravljenja sladkorne bolezni do revolucije zdravljenja debelosti. Kako delujejo, zakaj so tako učinkoviti in česa o njih še vedno ne vemo? O možnostih, ki se
Zdravljenje z naravo: dediščina Arnolda Riklija
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija
ARIA – slovenska umetna inteligenca za analizo medicinskih slik
Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.
»Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultet
Cepiva proti covidu pod drobnogledom dveh odmevnih študij
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca?
Dve nedavni znanstveni razisk
Napredek pri zdravljenju diabetesa: avtomatizirano dovajanje inzulina
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo di
Prenajedanje: 30 odstotkov Slovenk in Slovencev poroča o izgubi nadzora
Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega?
V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je
Ošpice: zakaj se vračajo in zakaj to zadeva tudi nas?
O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.Ošpice – ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu – se vračajo. O izbruhu poročajo iz Londona v Veliki Britanij in iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji lani – leta 2025 – zabeležili 3 primere ošpic, leta 2024 jih je bilo 17, medtem ko leta
Preboj slovenskih kirurgov pri zdravljenju aorte
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.Aorta je največja žila, po kateri teče kri iz srca v telo. Kadar se stena aorte prekomerno razširi, lahko žila poči in nevarna krvavitev ogrozi človekovo življenje.
V UKC Ljubljana so decembra prvič v Sloveniji izvedli inovativen poseg, imenovan PEARS. Po&scaro
Od »rutine« do premisleka: zakaj danes redkeje odstranjujemo mandlje
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
»Danes težko najdemo koga, ki je star več kot 60 let in še ima mandlje,« pove otorinolaringolog dr. Janez Rebol. Včasih so zdravniki mandlje in tudi žrelnico odstranili zelo hitro, danes pa je praksa drugačna – za operacijo mandljev in žrelnice se odločijo precej redkeje. Najpogostejši vzrok so pogoste in težke angine ter d
Izpadanje in tanjšanje las: kako si lahko pomagamo?
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu. Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasni
Ste pozabljivi, hiperaktivni in impulzivni? Ali to že pomeni, da imate ADHD?
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sa
Z gibanjem proti debelosti: Koliko je dovolj?
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odveč
Vidne bele lise na koži, nevidne stiske – vitiligo
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj? Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma
140 / 90 – številki, ki ju ne smete prezreti
V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak t
Endometrioza: V Oxford sem šla, da bi se o bolezni naučila tistega, česar še nihče ni vedel
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.
»V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tki
Negativna čustva nas ščitijo, pozitivna nam dajo širino
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med dr
Pulmologinja: Gripa se pri vsakem petem zaplete s pljučnico
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri ka
Ko se zbudiš z mačkom; kaj z mačkom – s tigrom!
Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka. »Vem, da je v takem trenutku to težko, ampak sprehod je dobra rešitev za slabo počutje zaradi mačka po prekrokani noči,« svetuje diplomirana dietetičarka Katja Simić. Slabo počutje z glavobolom in slabostjo je značilna posledica alkoholnega mačka. Na izbiro imamo več orožij: nekateri prisegajo na krepko g
Medicinska sestra Lidija Ocepek je že 48 let zvesta Kliničnemu centru
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveni
Rentgen izgleda odlično, koleno pa je otrdelo in boleče
"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih. »Najprej bi opozoril, da je zamenjava kolenskega sklepa velik kirurški poseg,« pravi ortopedski kirurg prof. dr. Rami Madanat, ki dela v zasebni bolnišnici v Helsinkih. Doda, da je pacientu to pred operacijo treba povedat
Kronična bolečina: Ko analgetiki ne zadostujejo več
Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bol
Nova različica koronavirusa Frankenstein "napade" grlo
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein Bolnišnice zapirajo vrata obiskovalcem, šole združujejo prazne razrede, zdravstveni domovi in bolnišnice večajo svoje ekipe. Vse to kaže, da je sezona prehladnih obolenj in gripe tu. Z nami je seveda še vedno tudi covid, ki je postal naš »zvesti spremljevalec«. Po različicah alfa, beta, ga
Valdoltra: Sklepne proteze preživijo več kot deset let
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste s
Ko se ob naporu pojavi težka sapa, gre morda za KOPB
Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva. V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za K
"Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja."
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske t
E-cigarete, vejp: Laži, zavajanje, zastrupitve, bolezni
November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) …
Dr. Griša Močnik izmeril škodo (oksidativni stres), ki jo v pljučih povzročijo trdni delci iz zraka
Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje
Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.
Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave
Dr. Šalamon: Če covid že primerjamo, je bolj umestna primerjava z AIDSom, ne s prehladom ali gripo
Mnogi pravijo, da novega koronavirusa in covida ni več; drugi trdijo, da ga sploh nikoli ni bilo; tretji ga primerjajo z navadnim prehladom; četrti z gripo. Kdo ima prav? Zdravniki in raziskovalci danes bolj kot pred petimi leti poznajo posledice okužbe, ki pri mnogih vodijo v tako imenovani dolgi covid. Dr. Špela Šalamon je s kolegicami in kolegi pregledala škodo, ki jo covid
V Sloveniji vsako leto odkrijejo okoli 70 primerov tuberkuloze
Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsa
Napredek pri zdravljenju revmatoidnega artritisa: Nekateri bolniki celo pozabijo na bolezen
Strokovnjaki ocenjujejo, da za tem revmatičnim obolenjem v Sloveniji trpi približno 20.000 prebivalk in prebivalcev. Veliko upanje zanje so sodobna biološka in podobna biološka zdravila.V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel,
Strokovnjakinja: Za avtizem ni enega vzroka
Število postavljenih diagnoz narašča; zlasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje.
Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simp
Veliko zdravil (najboljših) za sladkorno bolezen je naravnega porekla
Zdaj zgodovino diabetesa piše tudi semaglutid, ki svetovno prepoznavnost gradi zlasti kot zdravilo za debelost.Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in
Kardiolog Matevž Jan: S posegom uničimo tisti del srčnega tkiva, ki povzroča aritmijo
S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitr
»Paradoks holesterola« zaposluje strokovnjake
Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko poviša
Alergologinja: Alergija na arašide sproži pravi imunski bum!
Kdor je alergičen na arašide, je lahko tudi na sojo, pelod in oreščke.Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na le&scar
Skeletne mišice: Debelost je zanje toksična
Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo cel
Omejeno postenje: Ali je bolje, da se prehranjujemo od 8h zjutraj do 16h popoldan ali od 12h do 20h?
Raziskovalka Tanja Črešnovar navdušuje s študijo o časovno omejenem prehranjevanju
Pomembno je, da telesu dnevno zagotovimo optimalen vnos hranil in energije, poudarja raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. »To je osnova!« Vendar se v sodobni družbi – kjer je pogosta neuravnotežena prehrana, kjer obroki niso enakomerno razporejeni, kjer se ljudje poslužujemo
Dr. Mateju Perovniku nagrada za najboljši doktorat iz medicine za študijo o demencah
Mladi zdravnik in raziskovalec preučuje, kako s slikanjem možganov in z analizo možganskih omrežij prepoznamo kognitivni upad in demenco
Univerza v Ljubljani je letošnjega junija že tretjič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky* za najbolj odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je tokrat prejel dr. Matej Perovnik. Zdravnik z Nevrološke klinike v Ljubljani preučuje, kako bi
Testosteron ima velik vpliv na imunski sistem
»Eno od področij, ki nas zanima, so razlike v imunosti med spoloma,« pravi švedski zdravnik, predavatelj in raziskovalec Nils Landegren.Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo
Dr. Špela Šalamon: Novi koronavirus in covid znižata IQ
Pričevanja bolnic in bolnikov z dolgim covidom ter tudi številne raziskave kažejo, da okužba z novim koronavirusom in covid lahko okvarita celice in pustita dolgotrajne posledice na nivoju najmanjših žil v telesu.»Novi koronavirus napade stene malih žilic – kapilar. Prav pred kratkim je izšla raziskava s slikami kapilar na bazi nohta zdravega človeka, neokuženega z novim koronav
Dr. Markovič Božič: Vsi bolniki bi se spet odločili za hipnozo
V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah, tesnobo in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, bo opisala lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in predstavila izsledke raziskav o koristih
Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane
Številne študije potrjujejo varovalni vpliv sredozemskega načina prehranjevanja na naše žile. Te so namreč celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre, lahko tudi poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani. V oddaji Ultrazvok bo strokovnjak za ži
Slovenski raziskovalki razvozlali nov delček skrivnosti imunskega sistema
Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rakMed najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imuns
Fizioterapevtka in nevrolog: Rehabilitacijo po možganski kapi v Izoli izvajamo v aktivni sobi
Opravljena je bila že prva evalvacija, ki je razkrila dobre rezultateFizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omog
Operacija hrbtenice pri skoliozi mora biti do milimetra natančna
Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.Ortopedski kirurg doc. dr. Matevž Topolovec iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra pravi, da ima bolj ali manj hudo skoliozo približno 3 odstotke populacije. Zdravljenje obsega prilagojene fiziote
Okulistka svetuje, kako naj poleti zaščitimo vid in oči
Ultravijoličnim sončnim žarkom nismo izpostavljeni le ob morju, bazenu, jezerih in rekah. Ultravijoličnim sončnim žarkom smo izpostavljeni tudi na poti v službo in iz nje, pri vsakodnevnih opravilih na prostem, tudi na pikniku ali med rekreacijo v naravi.Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in p
Dr. Uggowitzer: Z radioembolizacijo smo pacientki odstranili 8 cm velik tumor v jetrih
»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radi
Luka Pilič Turk: Pacienti pridejo k nam z bolečo kronično obrabo kolena
O zamenjavi kolena oziroma o vstavitvi endoproteze kolena ali o kolenski artroplastiki, kot tudi rečejo zdravniki Med najpogostejše posege v ortopediji sodi vstavitev totalne kolenske endoproteze, pravi Luka Pilič Turk, dr. med. Doda, da se prav zato to področje stalno razvija in nadgrajuje. Sodobne tehnike in materiali omogočajo, da lahko ortopedi zamenjajo koleno v celoti ali zgolj deln
Dominik Škrinjar: Nočni srbež in spremembe nohtov lahko kažejo kronično ledvično bolezen
Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med.
Težave s kožo zaradi sladkorne bolezni: okužbe, glivice, akantoza, luskavica …
Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno
Bojan Ambrožič: Moje telo je zaradi dolgega covida v celoti okvarjeno
Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu &ndas
Ošpice – nevarna bolezen, ki se vrača
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh o&scar
Asertivnost: Znati se postaviti zase in reči tudi ne
Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV
Sindrom razdražljivega črevesja
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako
"Skrbi me, ker so na antibiotike vedno bolj odporne črevesne bakterije."
Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...Prof. Dan Andersson na švedski Univerzi v Uppsali, mimogrede – mednarodne primerjave Univerzo v Uppsali uvrščajo med 100 najboljših univerz na svetu – vodi Center za antibiotike. S skupino sedemnajstih raziskovalk in raziskovalcev preučujejo odpornost bakterij na antibiotike, delujejo pa tudi na področju hitrej&
Glavkom oz. zelena mrena: Marsikdo sprememb v vidu sprva ne opazi
Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni
Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop za izboljšanje Parkinsonove bolezni
Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov
Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko
Dr. Urška Janžič: Krivulje preživetja bolnikov so krasne, obdobja brez bolezni so daljša!
Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdob
Slovenec, ki na slovitem Karolinskem inštitutu v Stockholmu preučuje levkemije
"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž OderVelenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napredu
Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo
Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega r
Kako do mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib
Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija.
Leonarda Lunder: Psihiatrična oskrba na domu je dobrodošla novost
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice.
V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odr
