Mimo grede
Oddaja o urbanem vrtičkanju, kulinariki in kulinaričnih posebnostih z najrazličnejših koncev sveta.
Epizode
Okusi Italije v Sloveniji: Aperol (spritz)
V tokratni Mimo grede potujemo v Padovo, kjer je v začetku 20. stoletja nastal eden najbolj priljubljenih, če ne kar najbolj priljubljen italijanski aperitiv – aperol.Ta italijanska grenčica je danes znana po vsem svetu, predvsem kot sestavina koktajla aperol spritz, za katerega, kot pravi izkušeni miksolog Dominik Gobec, poleg ledu potrebujemo le dve sestavini.
Okusi Italije v Sloveniji: Bolonjska omaka
Vse klasične italijanske jedi so nastale iz pomanjkanja, pravi italijanski kuhar Maurizio Meccoli. Bolonjsko omako so recimo začeli kuhati bolonjski mesarji, ki so po koncu tedna zmleli vse ostanke mesa, ki jih čez teden niso uspeli prodati. Zalili so jih z vinom, jim dodali zelenjavo in jih dolgo kuhali, da so se znebili vseh neprijetnih priokusov starega mesa. Na začetku so bolonjsko omako pripr
Okusi Italije v Sloveniji: Buzara
Mislim, da nismo edini, ki nas misel na buzaro popelje na morje, v Dalmacijo. Na kakšno teraso v vročem poletnem večeru. A ta priljubljena jed ni doma le na jugu. Je spomenik skromnih priobalnih kuhinj v Italiji.Sogovornik: Luka Košir, lastnik in glavni kuhar restavracije Grič
Okusi Italije v Sloveniji: Testenine
Testenine so simbol Italije. Najstarejše rezancem podobne jedi so stare več kot 4 tisoč let. Danes Italijani ostajajo njihovi največji porabniki – v povprečju jih pojedo več kot 25 kilogramov na leto na osebo. A pri pripravi ne dopuščajo napak. Se špagete sme prelomiti, zakaj v vodo ne sodi olje in zakaj so špageti bolognese v Italiji skoraj prepovedani?Sogovornik:
Anže Učakar, lastnik restavraci
Okusi Italije v Sloveniji: Tržaška omaka
Povsem preprosti recepti lahko pričarajo zelo velike okuse. Tega se bomo naučili danes ob spoznavanju italijanskih receptur, tokrat iz severnega Jadrana. Odpravljamo se v mesto, ki je dolga leta za Slovence predstavljalo "okno v svet".Sogovornik: Luka Košir, lastnik in glavni kuhar restavracije Grič
Okusi Italije v Sloveniji: Italijanska vina
Italija je ena najpomembnejših vinarskih držav na svetu, tako po raznolikosti sort kot količinah proizvedenega vina, predvsem pa po tradiciji. Vinogradništvo sega v čas starih Rimljanov, ki so razširili gojenje vinske trte v vse kotičke takratnega imperija. Katera pa so danes globalno najbolj prepoznavna italijanska vina in katera so najbolj všeč Slovencem?
Okusi Italije v Sloveniji: Njoki
Ko pomislimo na italijanske dobrote, ki jih odlično pripravljajo tudi na Primorskem, nam poleg pic, testenin in tiramisuja zagotovo na pamet padejo tudi njoki! Čeprav so od babice najbolši, je Maji in Katji zadišalo vse do Opčin …
Okusi Italije v Sloveniji: Kafetjera
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
Okusi Italije v Sloveniji: Solkanski radič
Ena od pogostih zelenjav v italijanski kuhinji je radič. Na žaru z oljčnim oljem, s polento, v rižoti ali solati. Že rimski naravoslovec Plinij Starejši je o njem pisal kot o čistilcu krvi; ker gre za cikorijo, so njegove korenine po praženju in mletju uporabljali tudi kot nadomestek za kavo.Iz cikorije so se razvile različne sorte, poimenovane po italijanskih pokrajinah, kot na primer trevi&scaro
Okusi Italije v Sloveniji: Moka 00
V času korone je italijanska moka z oznako 00 pri nas in v svetu postala pravi hit. Profesionalni in ljubiteljski kuharji, ki so na družabnih omrežjih pekli pizze in fokače so nas prepričevali, da je moka 00 edina alternativa za uspešno peko. Takrat se je razen v specializiranih trgovinah ali v Italiji sploh ni dalo kupiti, po spletu pa so jo prodajali po nekajkrat višjih cenah kot običajno mok
Okusi Italije v Sloveniji: Pica
Italijani zelo resno jemljejo prvakinjo njihove kulinarike, najbolj znano italijansko jed. Seveda govorimo o pici. Prav v Neaplju naj bi leta 1889 nastala znamenita pica margherita – v čast italijanski kraljici Margeriti, z barvami italijanske zastave: rdeč paradižnik, bela mocarela in zelena bazilika. Pica je jed, ki je preprosta za pripravo, vseeno pa postane zapletena, ko tehtamo med vsemi nači
Okusi Italije v Sloveniji: Prosecco
Ob pomembnih dogodkih velikokrat nazdravimo z mehurčkastim vinom, in to velja tudi za uspehe v športu. Olimpijske igre se odvijajo v Italiji, zato je skorajda logično, da bomo uspehom nazdravili s proseccom. Ta ni le prijetnega okusa, ampak je cenovno dostopno in z leti vedno bolj popularno peneče vino. Kako in zakaj je nastalo in predvsem, zakaj je tako priljubljeno, spoznavata Katja Stojnič in M
Okusi Italije v Sloveniji: Kava
Capuccino, espresso, macchiato, z mlekom, coretto, ristretto, affogato in še in še bi lahko naštevali. Eni jo pijemo zjutraj, drugi zvečer, spet tretji večkrat na dan. Kako se jo pravilno pripravi, shranjuje, kdaj bi jo morali nehati piti, kakšna je najboljša? Maja Stepančič in Katja Stojnić sta se odpravili v Trst raziskovati pravila ene najpopularnejših napitkov na svetu.
Okusi Italije v Sloveniji: Italijanska orodjarna
Italijanska kuhinja sodi med najboljše, a hkrati najbolj preproste kuhinje sveta. Tokrat smo ugotavljali, kaj sodi med obvezno opremo v kuhinji kuharskega navdušenca, ki bi se rad lotil priprave svežih testenin, domače pice in drugih tipičnih italijanskih dobrot.Pozabite torej na drage pripomočke, ko se lotite italijanske kuhe – najboljše rezultate v kuhinji prinašajo spretne r
Okusi Italije v Sloveniji: Paneton
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestav
Okusi Italije v Sloveniji: Tiramisu
V času zimskih olimpijskih iger Milano Cortina osvetljujemo kulinarično plat Italije. Nova sezona oddaje Mimogrede odkriva zgodbe, izvore in tradicije za simboli italijanske kuhinje. Ena od njih je zagotovo tiramisu. To je ena od legendarnih sladic naših sosedov. Skupaj z Maxxom, italijanskim kuharjem, odkrivamo zgodbo te sladice, izvor in pravi pomen imena tirami su!
S ščepcem začinjeno: Kraški šetraj
Slovenija je dežela, v kateri narava že sama po sebi ponuja rešitev za marsikatero tegobo, če le poznamo zdravilne učinke v njej rastočih rastlin. Na primer ustnatice so velika družina aromatičnih začimbnic, ki so ime dobile po svojih cvetovih v obliki usten in v katero med drugimi sodijo žajbelj, majaron, timijan, origano in tudi kraški šetraj. Uporaba tega je bila nekoč zelo razširjena, danes pa
S ščepcem začinjeno: Čili
Čiliji so ne samo lepe in dekorativne, ampak zelo hvaležne in nezahtevne rastline, ki potrebujejo za rast le dovolj svetlobe, vode in ščepec ljubezni. Nekoč so mu pri nas rekli španski poper. A čili ni samo zelo priljubljen, bolj ali manj pekoč dodatek k jedem, ampak prava pop zvezda med začimbami: posvečajo ji odmevne festivale, tekmovanja in ima številne klube oboževalcev po vsem svetu.Sogovorni
S ščepcem začinjeno: Žafran
Slovenska beseda žafran izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, kar v arabščini pomeni rumeno, je v knjigi Žafrani v Sloveniji zapisal njen avtor, botanik Jože Bavcon, dolgoletni vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V njej izvemo tudi, da rod žafranov obsega več kot 80 vrst, a le ena je tista, ki daje najdragocenejšo začimbo na svetu, to je pravi žafran ali (Crocus sativus). Ta cveti je
S ščepcem začinjeno: Ingver in kurkuma
Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem
S ščepcem začinjeno: Vanilja
Čeprav je vanilja sladka in dišeča, ima precej grenko zgodovino. Prvi, ki naj bi jo udomačili na njenih divjih rastiščih okoli Mehiškega zaliva, so bili pripadniki ljudstva Totonaki. Te so kolonizirali Azteki, ko pa so v začetku 16. stoletja azteško deželo odkrili Španci, so prevzeli tudi polja vanilje in jo začeli uporabljati za aromatiziranje jedi in pijač.
Mehika je ostala glavna proizvajalka
S ščepcem začinjeno: Klinčki in muškatni orešček
V tokratni novoletni izdaji hkrati spoznavamo dve "zimski", a popolnoma različni začimbi klinčke in muškatni orešček. Obe sta namreč doma na tisočletja najbolj varovani skrivnosti - -otočju Moluki, v zakotju Bandskega morja v današnji Indoneziji. Zaradi njiju so kolonizatorji skoraj iztrebili domače prebivalstvo, otočje pa še danes velja za "vročo točko" biotske raznovrstnosti.
S ščepcem začinjeno: Cimet
Če bi morali čas okoli božiča opisati z vonjavami, zagotovo ne bi manjkal vonj po cimetu, ki pogreje in posladka. Priljubljena začimba, ki je v uporabi po vsem svetu, ima dolgo zgodovino. Velja za eno najstarejših poznanih začimb, ki pa je bila nekoč veliko predraga za splošno uporabo. Podatek, ki ga je v prvem stoletju našega štetja zapisal rimski pisec in učenjak Plinij starejši, nam pove, da je
S ščepcem začinjeno: Poper
Poper je že dolga tisočletja ena izmed najbolj priljubljenih začimb na svetu in ne velja zaman za kralja začimb. Nekoč je bil vreden več kot njegova teža v zlatu, danes je ena najbolj razširjenih začimb, ki se uporablja v praktično vseh kuhinjah sveta. Njegov okus nam je tako domač, da ga imamo vsi za svojega čeprav je njegova domovina obala jugozahodne Indije.
S ščepcem začinjeno: Tri iz družine ustnatic – origano, timijan in majaron
Origano izvira z mediteranskega območja, je trajnica gorovja in odcednih tal, zato so stari Grki to rastlino imenovali tudi gosko veselje. Starogrški filozof Aristotel je poročal, da so želve, ko so pogoltnile strupeno kačo, takoj pojedle nekaj origana, ki naj bi vplival kot protistrup. Prav tako ni slučajno, da je pristal na pici, najbrž bolj iz zdravstvenih kot iz kulinaričnih razlogov, če vemo,
S šilcem po svetu: Vodka
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Ob vodki verjetno najprej pomislimo na to, da ta žgana pijača izvira iz Rusije, kar še posebno draži Poljake. A kot menijo nekateri, ne glede na to, ali so prvi vodko destilirali v Rusiji ali na Poljskem, največ so k prepoznavnosti te pijače prispevali Američani. Razširjeno mnenje je tudi, da je narejena iz krompirja, a v resnici je je večina izdelana i
S šilcem po svetu: Applejack
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Če bi 100 Američanov vprašali, katera žgana pijača je najbolj ameriška, bi morda le eden ali dva najbolj zgodovinsko razgledana odgovorila, da je to applejack, jabolčno žganje. Tega v ameriških kolonijah na zahodu sprva niso pridobivali z destilacijo, ampak z redukcijo. Applejack je bila dolgo časa edina močna pijača prvih naseljencev, sploh na mejnih o
S šilcem po svetu: Tekila
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Nekateri tekilo uvrščajo med vrhunskih pet žganih pijač, kjer imata mesto na primer tudi viski in rum. A v nasprotju z rumom, ki ga delajo povsod, kjer raste sladkorni trst, je tekila lahko narejena le v Mehiki, in sicer le v regijah, določenih z zakonom. Ena izmed najbolj znanih je Jalisco s polji modrih agav, edine agave, iz katere je lahko narejena m
S šilcem po svetu: Brinjevec
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Izpostavljamo slovenskega posebneža, brinjevec. Slovenci smo namreč edini na svetu, ki iz brinovih jagod kuhamo žganje in brinje ne le namakamo v njem. Zaradi veliko eteričnih olj in trpkega okusa ima zelo specifičen okus in vonj, številni pa menijo, da je "brinovček" bolj kot žganje zdravilo, ki bi ga morali prodajati tudi v lekarnah. Sogovorniki
Klem
S šilcem po svetu: Sodžu
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Vzhodna Azija je domovina najbolj prodajane žgane pijače na svetu. To ni ne vodka, ne viski, ne rum, to je sodžu. Nacionalni korejski pijači rečejo tudi korejska vodka in je tradicionalno narejena iz riža. Po korejski vojni, leta 1965, ko je takratna vlada zaradi pomanjkanja riža izdelavo sodžuja iz riža prepovedala, so to žgano pijačo začeli izdelovati
S šilcem po svetu: Viski
V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Tretjo epizodo začenjamo z zlobneži, ki pravijo, da če bi na Irskem in Škotskem uspevalo sadno drevje, tudi viskija kot takega svet ne bi poznal. Destilacija ječmena in ostalih žit ter zorenje viskija je namreč zelo zahteven in filigransk
S šilcem po svetu: Rum
V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. S Karibi najbolj povezujemo rum. Edino surovino, iz katere pridelujejo rum, so na Karibe prinesli kolonialisti, ki so s seboj vzeli tudi kotle in znanje o izdelavi žganih pijač, ki so jih poznali. Zato imamo različne vrste ruma. Francoske
S šilcem po svetu: Vinjak
V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Prvo epizodo začenjamo z destilatom, ki je tesno povezan z zgodovino destilacije same in pijačo, ki nosi ime, ki povzroča precej zmede. Vsak konjak je namreč brendi, vsak vinjak pa še zdaleč ni konjak. Sogovorniki:
Jure Štalcar, g
Po svetu 2: Tiramisu
Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli.
"Kar je najprepr
Po svetu 2: Kimči
Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova
Po svetu 2: Boršč
Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjeni
Po svetu 2: Musaka
V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pr
Po svetu 2: Čevapčiči
Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do J
Po svetu 2: Pad Thai
Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, k
Na olimpijskih igrah: Pri sladkih jedeh kitajska kuhinja ne zmaga
Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo ji
Na olimpijskih igrah: Kitajska omika za mizo ni po zahodnih standardnih
Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne
Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinjska orodjarna
Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi
Na olimpijskih igrah: Sojina omaka, ulitimativni dodatek kitajske kuhinje
V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah.
Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih
Na olimpijskih igrah: Tofu je tofu, ni nadomestek za nič
Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo n
Na olimpijskih igrah: Pandemija kitajske kuhinje po svetu
Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko
Na olimpijskih igrah: Osem različic in neskončno odtenkov kitajske kuhinje
Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te
Na olimpijskih igrah: Riž ali pšenica, to je zdaj vprašanje?
V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pše
Na olimpijskih igrah: Ne Italija, Kitajska je domovina testenin!
Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limo
Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinja v teoriji
Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja
V divjini: Tartufi ali gozdni diamanti
Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diaman
V divjini: Pijače iz divjih rastlin
Prejšnje oddaje Mimo grede V divjini smo namenili bolj hrani in temu, kaj vse lahko pripravimo iz divjih rastlin, v tokratni pa smo pokušali pijače. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava. Seveda pa omenimo tudi kaj močnejšega, oziroma je to storila sogovornica Veronike Gnezda.Sok iz drnulj, vino iz jerebike, kavni nadomestek iz navadn
V divjini: Divja klasika
V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški klasiki, ena s Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj
V divjini: Želod
Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornik
V divjini: Užitne invazivke
Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa na novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, začne izrivati domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A
V divjini (poleti): Travniški ocvirki za lakoto in koprivina semena za strast
Če že pogrešate poletje in cvetoče travnike, bo današnja oddaja Mimo grede v divjini prava vsebina za vas. V tokratni oddaji se bomo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov ter predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobre in dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Na Kozjansko vaju povabita Veronika Gnezda in njena sogovornica Karmen Gajšek, na koncu pa po kak divji recept zavijemo
V divjini: Slanoljubi užitnjakarji
Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem pra
V divjini (spomladi): Biskvit iz vijolic in moka iz leskovih mačic
Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoz
Po svetu: Makron
Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna.
Foto: Atelier Karim
Ena najbolj prepoznavnih, cenjenih in
Po svetu: Ameriški BBQ
Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugle
Po svetu: Falafel
Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bi
Po svetu: Pho Bo
Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let.
Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhod
Po svetu: Fish'n'chips
Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem?
A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips.
Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso
Po svetu: Buzara
Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino.
Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom,
Po svetu: "Šotbularje", švedske mesne kroglice
Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz
Po svetu: Suši
Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pism
Praznične cukrnije in zvarki
December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava
Mimogrede: O gorčici, ki je dobila mesto v ameriškem muzeju, in že na pol zimskih vrtnih opravilih
Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delav
O sadežih oljk in sladkih mafinih s kolerabo
Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezaht
Vrhunec jeseni z zeljem in ajvarjem
Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi im
Kaki in gin
Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo pr
Česen gre v skoraj vse, v marmelade pa raje ne
Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, n
O(b) tokcu in kostanju
K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina.K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlinaPonekod mu rečejo tukla, tokc, tokovec ali kar mošt, v tujini pa je znan z im
Kako do domačih limon iz ene peške?
Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro
Genska banka sadnih rastlin in zeliščni vrt pod Krvavcem
Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Dan
Oktobrski vrtiček in sušenje sadja ter zelenjave
V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz va
Odložite motike, vzemite v roke pametni telefon
V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dob
Zavetišče za zavržene rastline
Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč pris
Sortno o sortah
Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bo
Portal Zeleni svet in kakovost zemlje
Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremlja
Krompirjev stolp in gojenje gob
Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vert
