Razkošje v glavi
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Epizode
Robert Hostnik
Življenjska pot mag. Roberta Hostnika je, kot že priimek pove, ves čas povezana z gozdom. Gozd je zanj nekaj tako lepega in prvinskega, da je to nemogoče opisati z besedami. Vse se je zgodilo spontano. Včasih, ko komu pove, da je gozdar, in mu ta razkrije, da je tudi sam želel opravljati ta poklic, mu mag. Robert Hostnik odvrne, da je to čudovit poklic, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu.
Violeta Neubauer
Violeta Neubauer je skoraj tri desetletja delala na področju mednarodnih politik enakosti spolov. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je delovala v vladnem Uradu za žensko politiko in bila dvakrat izvoljena v odbor Združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacij. Bila je predsednica odbora za enakost spolov pri Svetu Evrope, sodelovala je v številnih mednarodnih projektih, bila pr
Nina Granda
Nina Granda je arhitektka, urednica, založnica in publicistka. V svojem pestrem delovnem opusu, ki v največji meri zajema izdajanje revije Outsider, se dosledno ukvarja z arhitekturno kritiko – tako z opisovanem primerov dobrih praks kot z neusmiljenim opozarjanjem na napake in slabe odločitve. Za svoje založniško delo sta skupaj s partnerjem Matevžem Grando prejela naziv častna člana Zbornice za
Robert Hrgota: Pomembna mi je iskrenost
Večina ga bolj kot smučarskega skakalca pozna kot trenerja zlate generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Robert Hrgota je po dveh letih na mestu pomočnika glavnega trenerja decembra 2020 postal glavni trener slovenske moške skakalne A-reprezentance. Star je bil nekaj čez 30 let, kar pomeni je bil najmlajši trener na tem mestu in po letošnjem podpisu nove pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije ost
Simona Muršec - Glas civilne družbe
Simona Muršec je predsednica društva Parada ponosa. Na tem mestu je že več kot 10 let. Je diplomantka mednarodnih odnosov, usposabljala pa se je tudi preko programov Sveta Evrope, kjer je pridobila certifikat nacionalne trenerke za učenje za človekove pravice. Je avtorica več priročnikov in publikacij za mladinske delavke in delavce ter trenerke in trenerje. Simona Muršec je dolgoletna aktivistka
Eva Strmljan Kreslin
Eva Strmljan Kreslin je ustanoviteljica in direktorica javnega zavoda Mala ulica Center za otroke in družine v Ljubljani. Tam se lahko srečujejo starši z majhnimi otroki, si izmenjujejo izkušnje, se podpirajo pri različnih izzivih starševstva in si pomagajo pri skrbi za otroke. Mala ulica je nastala tudi kot odgovor na konkretno potrebo po prostoru, ki bi ženske razbremenil občutka socialne izolir
Maša Ogrizek: "Bistvo je širjenje ljubezni do branja."
»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako
Dr. Miloš Kosec: "Kritičnosti ni brez samokritičnosti"
Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, pred
Dr. Ana Makuc
Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu
Uroš Košir
Tudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč.
Mario Sambolec: "Ne maramo, ko nam drugi lažejo, zakaj bi potem lagali sebi?"
Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
Prostor je naš skupni obraz
April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhi
Dr. Gregor Antoličič, zgodovinar
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zve
Andreja Škrabec
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
Red. prof. dr. Milica Antić Gaber
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklo
Dr. Maja Simoneti - Uspešno prostorsko načrtovanje zahteva čas
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih d
dr. Zala Dobovšek
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko.
Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših pr
Dominik Kozjek
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih
Draga Potočnjak
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču.
Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, pre
Špela Gornik: "Mi sprejemamo veliko zlorab kot ljubezen."
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako
Maja Plaz
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti
Dr. Petra Černe Oven - rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje
V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava
Zdravko Duša
V tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes naj
Ana Roš Stojan: Moja kreativnost ne more peči biftkov, ampak potrebujem več umetniške vrednosti
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Pore
Zdravko Duša
Zdravka Dušo pozna ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik in je prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del ter gonilna sila številnih knjižnih projektov in izdaj. Pozna ga tudi filmski, televizijski in oglaševalski svet. Je avtor številnih reklamnih sloganov. Danes je predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce.
Igor Karlovšek
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu
Zora Žbontar
Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna
Ivan Vogrič
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spreg
Aleksander Mežek
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
Red. prof. dr. Darja Zaviršek
Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo.
Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih s
Apolonija Simon: Križanke so središče kreativnosti
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostor
dr. Milan Hosta: "A smo bili kdaj nagrajeni za dobro čutenje in čustvovanje?"
Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bol
Aleksander Hribovšek
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.
Nataša Posel
Nataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanst
Klemen Košir: Nisem hipi, ki hodi naokrog in živi tako, kot se mu zgodi, mi je pa všeč, da ne vem, kaj bo jutri
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a v
Tomaž Pisanski: Matematika me je začela zanimati v gimnaziji, pred tem sem imel tudi kak cvek
Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pi
Špela Frantar: "Dijak začuti, ali mu prodajaš meglo ali ne."
Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovensk
Saša Lončar
Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spod
Dr. Elena Leghissa
Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Dr. Andrej Godec: Občudujem potencial mladih
Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, prip
Rudi Ljubej - Vsi smo samo potniki na tem svetu.
Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.
Primož Bezjak
Igralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v
Neli Filipić
Neli Filipić je pisateljica z obsežnim opusom. Leta 1995 je izšel njen prvenec Lov na zvezde, za katerega je prejela prestižno Levstikovo nagrado za povest. Tri njene knjige so prejele nominacijo za nagrado večernica in tri nominacijo za nagrado desetnica. Leta 2023 je izšla njena prva knjiga za odrasle, zbirka kratkih zgodb z naslovom Srečni konci, v katerih močno prevladujejo ženski liki in skoz
Uroš Buh
Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.
David Jurkovič
Človek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec.
Ema Kugler
V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gon
Dr. Teo Delić o podzemnih živalih: »V Sloveniji imamo tisoče vrst, ki jih najdemo samo pri nas in nikjer drugje na svetu.«
Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opis
Dr. Gabrijela Simetinger
Asistentka doktorica Gabrijela Simetinger, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, se je na študij medicine vpisala leta 1989. Vzporedno je študirala na Fakulteti za socialno delo. Specializacijsko medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu. Delala je tudi v Braziliji. Specialistični študij spolne medicine pa je opravljala v Oxfordu. Po izkušnjah v tujini se je vrnila v Ljubljan
Zoran Smiljanić
Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je gotovo manj znana v splošnem poznavanju naše zgodovine. Takratnemu dogajanju in presunljivi, sicer fiktivni zgodbi enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko sledimo v stripu, ki je delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića – ob njem se kot avtor podpisuje tud
Tanja Žigon
Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, k
Boštjan Kotnik: Inkluzija je naložba družbe
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni fes
Tanja Matijašević
Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim d
Režiserka Nina Šorak: Mi si ne moremo dovoliti boemstva
Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni,
Dr. Bogo Zupančič
Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovan
Dr. Bogo Zupančič
Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovan
Petra Vencelj - prva ženska, ki je prosto splezala legendarno smer Raz Sfinge v Triglavski severni steni
Besedna in slikovna, predvsem pa doživljajska zgodovina Petre Vencelj je polna dosežkov. Ena najboljših slovenskih plezalk, legenda slovenskega alpinizma, prostega plezanja, inštruktorica, geografinja, umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kuratorka, kustosinja, fotografinja, predavateljica, knjižna avtorica, tekstopiska, turistična vodnica, mama, hčera, sestra, kristjanka.
Vse to je Pet
Mag. Martin Šolar: Prihodnost je v ohranjeni naravi, zadovoljnih domačinih in obiskovalcih parka
Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in s
Nik Anikis Skušek
Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da
Prof. dr. Maca Jogan: "Drža javne intelektualke je v tem, da se ne predaš"
»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljud
Boris Hajdinjak: "Zgodovina se ne ponavlja."
Zgodovinar magister Boris Hajdinjak je od leta 2017 direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V nasprotju z mnogimi trdi, da se zgodovina ne ponavlja, ponavljajo se le mehanizmi delovanja in načini razmišljanja. Od študentskih časov do danes je zaprisežen uporabnik javnega prevoza in ugotavlja, da so vsi, ki v Sloveniji prisegajo na javni prevoz, po novem v težjem položaju, kot
Tone Partljič
Pisatelj, komediograf, dramatik in scenarist Tone Partljič je različne usode ljudi, njihove zgodbe in poglede na svet ter na več plati, ki jih ima resnica najprej spoznaval kot učitelj, pozneje kot umetniški, gledališki vodja, ki se je kmalu zbližal še s filmskih svetom, marsikdo pa se ga spominja tudi kot nekdanjega poslanca.S svojimi deli in z živimi spomini se velikokrat vrača v svoja zgodnja o
Teja Reba: Naša telesa so povezana
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najb
Župnik Martin Golob: Če človek dela stvari z ljubeznijo, potem jih lepo spelje
Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica
Dr. Bojan Godeša
V letošnjem letu zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združile vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi 20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Večinoma se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jug
Dr. Luna Jurančič Šribar
»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, t
Anica Mikuš Kos: "Brez človečnosti ne bomo preživeli."
Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni
Tomi Janežič
V Slovenskem mladinskem gledališču si je mogoče ogledati predstavo 1974, ki je del transgeneracijskega gledališkega omnibusa Dodekalogija 1972–1983.
Na podlagi zabavnih dogodkov, kot je zmaga ABBE na Pesmi Evrovizije ali izid znamenitega Cocktaila Marka Breclja, nepozabna je ostala tudi tekma med Jugoslavijo in Zairom, se v okvire vsakdanje, gospodarske in politične scene vpenjajo zgodbe l
Patricija Lovišček: "Rada podelim vse, kar vem in znam, še posebej, če ljudje to radi sprejmejo.«
»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila
Sonja Lokar
Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost. Je ena najopaznejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice, tako na državni kot mednarodni ravni, in si že več kot tri desetletja neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev njihovih težko izbojevanih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic. Sonja Lokar je mirovnica in je bila v preteklosti ključna pri vzpost
Irena Tršinar
Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Cen
Luka Repanšek in razkošje starih jezikov od sanskrta do keltskih jezikov
Pravijo, da je preteklost kot tuja, oddaljena dežela. Vemo pa, da lahko oddaljene kraje precej lažje spoznamo, če razumemo tamkajšnji jezik. To še toliko bolj velja za dežele, ki jih od nas ne ločijo tisoči kilometrov, ampak tisoči let. A le malo je ljudi, ki bi zmogli odpotovati v toliko različnih v preteklosti, kot tokratni gost oddaje Razkošje v glavi.
Dr. Luka Repanšek, docent primerjalnega je
Vladimir Hrovat
Njegov svet je svet glasbe. Lahko bi rekli, da je multiinstrumentalist, saj oživi veliko glasbil, ki mu pridejo v roke. Študiral je violino in bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV. Toda največ njegove ljubezni, raziskovanja, navdiha in prepričanja, da zmorejo veliko več, kot se zdi, je namenjeno orglicam, ustni harmoniki. Vladimir Hrovat, gost oddaje Razkošje v glavi, velja za najboljšega slov
Neda Rusjan Bric — od igranja do pisanja
V oddaji Razkošje v glavi bomo tokrat pobliže spoznali Nedo Rusjan Bric, igralko, režiserko, pisateljico in še mnogo več od tega, kar lahko povedo enobesedne oznake. Naselila se je v več različnih poljih umetniških izražanj, znašla se je že v številnih vlogah znotraj umetniškega prostora, poleg tega pa je opravljala tudi vodstvene funkcije. Zanimajo jo ljudje, tudi ikone kulturne zgodovine, ki jih
Dr. Blanka Ravnjak
»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi gostja oddaje Razkošje v glavi doktorica Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imeno
Saša Popelar Markoja – oskrbnica lanskoletne naj planinske koče slovenskega sredogorja
Sevničanka Saša Popelar Markoja je že kot deklica vedela, da bo v prihodnost ali oskrbnica planinske koče ali županja. Doslej je – poklicana gostinka - vrhunsko uresničila prvo otroško željo, zato ji bo za drugo najbrž zmanjkalo časa. Visoko na kozjaškem pogorju na levem bregu Drave jo je za tokratno oddajo Razkošje v glavi obiskal Stane Kocutar.
Vlasta Jalušič
Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasiljaVlasta Jalušič je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vprašanja feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično do
Nataša Dolejši
Prostovoljstvo, mentorstvo, direktorski položaj, gumbi, arboristika, vse to in še marsikaj drugega sestavlja zanimivo življenje Nataše Dolejši, ki je magistrica znanosti iz agronomije in tudi poznavalka urbanega rastja, predvsem dreves. Ta so ji še posebno pri srcu, kot radi rečemo, saj ugotavlja, da splošna praksa nege dreves v Sloveniji ni skladna s sodobnimi arborističnimi smernicami. Zato se p
Prof. dr. Vesna Leskošek
Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki
Igor Longyka
Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce,
Gregor Poljanec Kirsch – nekdanji vojak, ki največjo moč vidi v ranljivosti
Življenjska zgodba Gregorja Poljanca Kirscha, 46-letnika z Bleda, je brez hvalisavega pretiravanja – izjemna. To je zgodba o človeku, ki je iz absolutne discipline in popolne kontrole čustev – več kot desetletje je bil namreč poklicni vojak, pripadnik enote specialnih sil, ki se je med drugim boril v Afganistanu, tam tudi kot izučen medicinec reševal življenja –, prišel do spoznanja, da je največj
