Arhitektovi dialogi
Podcast o tem, kako življenjske zgodbe vplivajo na oblikovanje doma in kako dom vpliva na življenjske zgodbe. Gostitelj je arhitekt, ki snuje hiše, ki postanejo domovi. V pogovorih z zanimivimi in navdihujočimi ljudmi razkriva njihove življenjske zgodbe in razmišlja o tem, kako prostor oblikuje naša življenja.
Epizode
JOŽE KOTNIK, TERRA COTTA | Rokodelec, ne biznismen | Arhitektovi dialogi #37.2
Jože mi pove, kako se človek nauči obrti, ki je nihče ne uči. Prva opečna tla je položil sam sebi doma, informacije pa iskal tako, da je hodil gledat čez ramo mojstru stare šole — in ta ga je nekega dne vzel s sabo. Pogovarjava se o treh različnih proizvodnih postopkih, o pečeh na drva, ki so velike kot kopalnica in jih z vrha zazidajo z glino, ter o vasi, ki na istem mestu žge glino že 400 let. R
JOŽE KOTNIK, TERRA COTTA | Kovinar, kurjač in prva ročno delana opeka | Arhitektovi dialogi #37.1
Spoznamo Jožeta Kotnika — obrtnika, ki že trideset let dela z enim samim materialom - opečnim tlakovcem. Pogovor začneva brez uvoda, z vprašanjem, kako bi koto razložil nekomu, ki še nikoli ni stopil nanj?Nato greva nazaj: kovinar in orodjar po poklicu, ki v tovarni ni zdržal niti dveh let, laborant v betonskem laboratoriju, kurjač, ki je vstajal ob štirih in v peč metal 24 ton premoga na teden, d
MATEJA KOŠIR | Nagrade, slovenska krajina in sen o Plečniku | Arhitektovi dialogi #36.5
Zadnja epizoda se začne z majhnim priznanjem: Matejapočitnice izbira tako, da najprej najde objekt in šele potem začne iskati letalo — Lanzarote, Sardinija, tovarna bombaža, spremenjena v hotel, hiša iz leta 1730 pri Sheffieldu. Iz tega naju odnese k vprašanju nagrad: ali bi jih morali Ambienti podeljevati, komu pravzaprav — arhitektom ali lastnikom — inzakaj meni osebno večina arhitekturnih nagra
MATEJA KOŠIR | Prenove, prvi dom in oddaja brez sponzorjev | Arhitektovi dialogi #36.4
Mateja mi razkrije stranske projekte, ki jih ekipa naredi zase — od dokumentarca o petdesetletni prenovi Ljubljanskega gradu do protokolarnih objektov. Pogovarjava se o obratu k prenovam, ki ga niso načrtovali, ampak so ga prebrali iz podatkov o branosti, in o sto tisočblokovskih stanovanjih iz sedemdesetih, ki jih danes podedujejo vnuki — jesenska sezona bo imela rdečo nit „prvi dom".Dotakne
MATEJA KOŠIR | Deset minut na hišo in portal brez omejitev | Arhitektovi dialogi #36.3
V tretji epizodi razkrijeva, kako projekt pride v oddajo in kako ga na lep način zavrnejo, kako portal ambienti.si z dnevnim člankom služi tudi kot testno okolje za televizijo, in kaj se v resnici dogaja na Instagramu, Facebooku in TikToku, kjer delujejo failer posnetki, ne lepe slike. Pogovarjava se o vsebinskem oglaševanju, o ekskluzivnosti po kategorijah in o zaupanju, ki se je med gledalci pri
MATEJA KOŠIR | Ideja na kavču, ki je postala deset let televizije | Arhitektovi dialogi #36.2
Mateja mi pove celotno zgodbo o nastanku TV Ambientov:gradili so lastno hišo, ideje je iskala po televiziji in ugotovila, da take oddaje v Sloveniji preprosto ni. Pogovarjava se o pilotski oddaji, ki jo je posnel njen sin z ekipo, o razpadu Dela revije leta 2015 in o sestanku, na katerem je pričakovala argumente za vsak „kaj pa če" — pa je dobila odgovor „kar začnite". Razkrijeva, zakaj
MATEJA KOŠIR | Pet praznih platen, Egipt in Zlati boben | Arhitektovi dialogi #36.1
Spoznamo Matejo Košir — slikarko in grafično oblikovalko, kistoji za TV Ambienti, eno najbolj gledanih slovenskih televizijskih oddaj. Pogovor začneva brez uvoda, z vprašanjem, kdaj je nazadnje naslikala sliko — odgovor pa pripelje do novega štafelaja, petih velikih platen, ki so še vedno prazna, in do Egipta, ki jo spremlja od študentskih referatov do Doline kraljev ob treh zjutraj. Dotakneva se
MILON DUTTA | A Japanese House in Bengal | Architect's Dialogues #35
My guest this time comes from India. Milon Dutta is an architect from Santiniketan in West Bengal — the town Rabindranath Tagore built around his art university — and a fellow alumnus of the Glenn Murcutt Master Class. We have been following each other on Facebook for eight years and writing to each other since 2023, but we met in person for the very first time on the day this conversation was rec
PETER STUTCHBURY | The Knowledge of the City, the Truth of the Country | Architect's Dialogues #34
My guest this time comes from Australia.Peter Stutchbury is one of the most respected Australian architects, aprofessor and a mentor at the Glenn Murcutt Master Class and at studentmasterclasses around the world — and the man who turned my life upside down.Because we already know his architecture, what interested me this time was above all what shaped him into the person and the architect he is.Th
MITJA ŠKERJANC | Roboti, AI in prihodnost Baute — kam grejo hiše in tisti, ki jih gradijo | Arhitektovi dialogi #33.4
V zadnji epizodi z Mitjem spregovoriva o prihodnosti — o bodoči vlogi humanoidnih robotov na gradbišču in o AI, ki ga Mitja še zadržano sprejema. Na koncu se dotakneva njihovih poslovnih načrtov in skleneva z razmišljanjem o tem, kdo jepravzaprav naš idealen naročnik.
MITJA ŠKERJANC | Od monterja do direktorja — cene, ponudbe in resnica o leseni gradnji | Arhitektovi dialogi #33.3
Mitja mi razkrije svojo pot znotraj Baute — od montaže skeleta na gradbišču do direktorskega sedeža.Pogovarjava se o tem, kako izgleda prodajni liak za 10 do 15 hiš na leto, zakaj je digitalizacija spodletela in zakaj tabla z imeni strank še vedno zmaguje. Dotakneva se bolečega vprašanja: je lesena gradnja res dražja od zidane? In zakaj je paradoks, da cena hlodovine pada, cena lepljenca pa raste,
MITJA ŠKERJANC | Skelet, CLT in poševna hiša — kakovost, ki jo vidiš šele od blizu | Arhitektovi dialogi #33.2
V drugi epizodi se z Mitjem poglobiva v tehnično srž lesene gradnje: zakaj je CLT pogosto lažji za izvedbo kot skelet, kaj pomeni vidni les in zakaj je napaka pri njem brez povratka. Pogovarjava se o tem, po čem se Bauta loči od povprečja, o ravnih žebljih, ki jih vedno potegnejo ven, do spray markerjev na gradbišču. Posebno mesto dobi naš prvi in legendarni skupni projekt Hiše za najlepša leta in
MITJA ŠKERJANC | Od 50 ovac do Baute — korenine, ekipa in svet lesene gradnje | Arhitektovi dialogi #33.1
Mitja je solastnik in direktorj Baute, podjetja specializiranega za gradnjo kvalitetnih lesenih hiš. Pogovarjava se o njegovi dvojni identiteti: podnevi vodi gradbeno podjetje, zvečer pa gre na pašnik k petdesetim ovcam na Štefanji Gori. Skupaj razkrijeva, kako je Bauta leta 2007 zrasla iz prijateljske ideje v podjetje s petimi lastniki, ekipo domačinov in imenom, ki ga nosi tesarska sekira.Dotakn
ANDREJ DOUŠAK | Poslanstvo in prazne duše — zakaj kritiziramo, česar ne razumemo, in zakaj bom učil do zadnjega dne | Arhitektovi dialogi #32.5
V zadnji epizodi spregovoriva o poslanstvu — o tem, kajpomeni živeti za tisto, kar učiš, in zakaj Andrej upokojitve ne načrtuje. Pogovarjava se o anekdoti z RTV in o tem, zakaj kritike pogosto prihajajo od tistih, ki jim je v duši dolgo čas. Razmišljava o tem, ali borilne veščine sodijo v šolski kurikulum, in zaključiva z mislijo, ki ostane: tisti, ki resnično živi to, kar uči, ne potrebuje opravi
ANDREJ DOUŠAK | 5 minut je dovolj — borilna veščina kot način življenja in bojevniški duh zunaj telovadnice | Arhitektovi dialogi #32.4
Odkrivava, da borilna veščina ni v telovadnici — je v tem,kako vstopiš v prostor, kako govoriš s čistilko v primerjavi s šefom in ali si zunaj ringa isti človek kot v njem. Dotakneva se animalij — starodavnih sistemov gibanja živali — in razpravljava o tem, zakaj je 5 minut fokusirane vadbe doma vredno več kot telovadnica brez prisotnosti. Pogovor, ki pokaže, da je pravi bojevnik tisti, ki živi bo
ANDREJ DOUŠAK | Ego prinese lenuha — disciplina, 19 orožij in zakaj mora učitelj biti desetica | Arhitektovi dialogi #32.3
Razkrijeva Andrejevo vsakdanjo rutino — od sedmih zjutraj dodevetih zvečer, individualnih lekcij, vadbe in pisanja programov. Spoznava, da se ego in lenuh vedno znajdeta skupaj — in da mora učitelj sam živeti na ravni 10, da sploh sme filozofirati na ravni 2. Pogovarjava se tudi o 19 orožjih, ki jih Andrej obvlada, o tem, kaj vsako od njih uči svojega vaditelja, in zakaj je med borilnim športom in
ANDREJ DOUŠAK | Črn pas je devetletka — stili, Pakwa in znanje, ki ga je zahod pozabil | Arhitektovi dialogi #32.2
Pogovarjava se o tem, kaj res pomeni doseči črni pas — in zakaj je to le osnovna šola. Razgrinjava drevo borilnih veščin od korenin v stari Indiji prek Kitajske do Okinave ter spoznava Tajči in Pakwo, ki presegata karate kakor univerza presega devetletko. Dotakneva se tudi Evrope, ki je imela tradicijo borilnih in zdravilnih veščin enako bogato kot Kitajska in Indija — in jo skoraj povsem pozabila
ANDREJ DOUŠAK | Od rasizma v Trstu do lastne šole — rojstvo bojevnika in varuha | Arhitektovi dialogi #32.1
ANDREJ je moj dolgoletni učitelj borilnih in zdravilnihveščin. Življenski mentor. In prijatelj. Je zadržan in popolnoma posvečen svojemu poslanstvu. Zato se izredno vesel, da se je odzvam mojemu vabilu na pogovor. V prvi epizodi spregovoriva o njegovi poti — o otroštvu v Trstu, kjer ga je rasizem do Slovencev pri 15 letih pahnil v karate, o vojski in odločitvi, ki je sledila: odpreti lastno šolo.
GRADBENI NADZORNIK | Arhitektovi Monologi #3
V tokratnem podcastu sem se posvetil eni ključnih funkcij na gradbišču - gradbenemu nadzorniku. Kakšen je dober gradbeni nadzornik? Kaj je njegova vloga? Kako ga najti? Kaj od njega pričakovati? O vsem tem in še o čem v tokratni epizodi Arhitektovi monologi. .. Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas vab
MIHA BOGATAJ: o smislu dela, ustvarjanju in tem, kaj na koncu ostane | Arhitektovi Dialogi #31.6
V zadnjem delu pogovora se z MIHO nekoliko umiriva.Govoriva o smislu dela.O tem, kaj pomeni ustvarjati in kaj pri tem zares šteje.O projektih, ki jih pustiš za sabo – ter o ljudeh, ki v njih živijo.In o tem, kaj na koncu ostane.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts.Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete ti
MIHA BOGATAJ: arhitekt in izvajalec – kdo ima na koncu prav? | Arhitektovi Dialogi #31.5
V petem delu pogovora se z MIHO osredotočiva na sodelovanje.Predvsem na odnos med arhitektom in izvajalcem.Govoriva o tem, kje se stvari največkrat zapletejo.O komunikaciji, pričakovanjih in odgovornosti.O tem, kdo ima prav – in zakaj to pogosto sploh ni pravo vprašanje.Ter o tem, kako lahko prav odnos med ljudmi na koncu odloči, ali bo projekt dober ali ne. Arhitektove dialoge najdete na youtube.
MIHA BOGATAJ: o jazzbaletu, Kanadi in tem, kako je naključno zašel v gradbeništvo | Arhitektovi Dialogi #31.4
V četrtem delu se z MIHO vrneva v čas, ko njegova poklicna pot še ni imela jasne smeri.Govoriva o tem, kako si z eno nogo v alpinizmu, z drugo v jazzbaletu in s tretjo nekje med Slovenijo in Kanado – sploh ne veš, kam te bo odneslo.O tem, kako nisi bil sprejet na arhitekturo, ker si v zadnjih petih minutah preizkusa zbrisal vse, kar si naredil.O smučarskem inštruktorstvu pri Šladmingu in v Whistle
MIHA BOGATAJ: o ljudeh, ki čakajo na navodila – in tistih, ki razmišljajo | Arhitektovi Dialogi #31.3
V tretjem delu pogovora se z MIHO premakneva v začetek njegove profesionalne poti.Govoriva o tem, kako vstopiš v stroko in kaj se od tebe tam v resnici pričakuje.O razliki med tem, da samo izvedeš nalogo – in tem, da razmišljaš.O iniciativi, odgovornosti in o tem, zakaj ni dovolj, da samo čakaš na navodila.In o tem, kako se skozi takšne odločitve počasi oblikuje tvoj odnos do dela. Arhitektove dia
MIHA BOGATAJ: o družini, ki te oblikuje, in svetu, v katerega se rodiš | Arhitektovi Dialogi #31.2
V drugem delu pogovora se z MIHO premakneva v okolje, iz katerega izhaja.Govoriva o družini, o dediščini in o svetu, v katerem se delo, ustvarjanje in podjetništvo ne začnejo kot odločitev, ampak kot nekaj, v kar preprosto vstopiš.O vplivu, ki ga ima takšno okolje na človeka.O tem, kaj vse ti da – in česa se morda niti ne zavedaš.In o tem, kako te takšen začetek zaznamuje bolj, kot si včasih pripr
MIHA BOGATAJ: ko ti na El Capitanu zmanjka vrvi in kako te to pripelje v gradbeništvo | Arhitektovi Dialogi #31.1
V prvem delu pogovora se z MIHO vrneva na začetek – v čas, ko stvari še niso imele jasne smeri. Govoriva o njegovih mnogoštevilnih športih – od plezanja, smučanja, wind surfanja,… o poteh, ki niso linearne in o odločitvah, ki se zgodijo bolj po občutku kot po načrtu.Tudi o trenutkih, ko gre vse narobe.Recimo takrat, ko ti med plezanjem na El Capitanu zmanjka vrvi.In o tem, kaj takšne izkušnje nare
JAKA HROVAT: o ustvarjanju domov, smislu dela in vplivu na življenje ljudi | Arhitektovi Dialogi #30.4
V zadnjem delu pogovora se dotakneva bistva – kaj pomeni ustvarjati domove za druge ljudi.JAKA govori o trenutkih, ko se delo dotakne ljudi, o stikih s strankami in o občutku, da ustvarjaš nekaj, kar presega sam projekt.Pogovor se zaključi z razmislekom o smislu dela in o tem, zakaj lahko prav prostor, ki ga ustvarimo, pomembno vpliva na življenje.Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@archit
KDAJ IN KAKO PRI GRADNJI OSTATI ZNOTRAJ BUDGETA? | Arhitektovi Monologi 2
Ko sem se pred dobrim desetletjem vrnil v arhitekturo, sem začel praktično iz nule.Brez pravega znanja o gradnji.Brez izkušenj.Z veliko neznankami.Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. A Arhitektovi Monologi niso nasveti. So razmišljanja.O dilemah, ki se ponavljajo.O vprašanjih, ki nimajo enega odgovora.In o prostoru, ki vedno nastaja iz življenja...Arhitektove Monolog
JAKA HROVAT: o ekipi, strahu in podjetniških odločitvah | Arhitektovi Dialogi #30.3
V tretji epizodi se osredotočiva na gradnjo ekipe in na odločitve, ki pogosto niso enostavne.JAKA zelo iskreno govori o napakah pri zaposlovanju, o kompromisih in o tem, kako pogosto odločitve izhajajo iz strahu. Pogovarjava se o odgovornosti, o samopodobi in o tem, kako pomembno je, da se podjetnik nauči sprejemati težke odločitve.Gre za del pogovora, kjer pride do izraza tudi osebna rast skozi p
JAKA HROVAT: o omejitvah, jasni ponudbi in zakaj ne delajo za vse | Arhitektovi Dialogi #30.2
V drugem delu se pogovor premakne v razmislek o tem, kako iz klasične obrti nastane jasen produkt.JAKA pojasni, zakaj so se odločili, da ne delajo več vsega za vse, ampak so svojo ponudbo zavestno omejili in poenostavili. Govoriva o tem, kako omejitve pomagajo ustvariti prepoznavno zgodbo in zakaj je pomembno vedeti, komu sploh želiš delati.Pogovor odpre tudi vprašanje zaupanja – med naročnikom in
JAKA HROVAT: o odraščanju v delavnici, prevzemu družinskega podjetja in iskanju lastne poti | Arhitektovi Dialogi #30.1
JAKA prihaja iz znanega domžalskega podjetja Mizarstvo Hrovat.V prvem delu pogovora se vrneva na začetek – v čas odraščanja v mizarstvu, kjer je kot otrok opazoval delo svojega očeta in postopoma vstopal v svet obrti.Pogovarjava se o tem, kaj pomeni prevzeti družinsko podjetje, kako se zgodi medgeneracijski prehod in kje se pri tem začne njegova lastna pot.Dotakneva se tudi spremembe v razmišljanj
KAKO VELIKA JE “MAJHNA” OTROŠKA SOBA? | Arhitektovi Monologi #1
Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna.ARHITEKTOVI MONOLOGI niso nasveti!Gre za razmišljanja o vprašanjih, ki se skozi projekte ponavljajo – in o katerih veliko razmišljam, tako profesionalno kot osebno.Če vas zanima odnos med načinom življenja in
META IVNIK & ANITA KOFLER: o smuki, potovanju in tem, zakaj te Japonska prevzame | Arhitektovi Dialogi #29.3
V tretjem delu pogovora turna smuka ostaja izhodišče, a se pogled razširi na celotno izkušnjo potovanja. Govorimo o japonski kulturi, o stikih z domačini ter o posebnemobčutku reda, spoštovanja in miru, ki ga mnogi doživijo ob obisku Japonske. Meta in Anita delita svoje vtise o življenju na Hokkaidu, o hrani, o načinu potovanja in o tem, kako se smučarska avantura hitro spremeni v širše raziskovan
ARHITEKTOVI MONOLOGI: Zakaj Monologi niso arhitekturni nasveti (in kaj sploh so)? | #000
Pred dobrim desetletjem sem se v arhitekturo vrnil kot popoln začetnik – brez pravega znanja o gradnji, detajlih ali procesu. Danes, 15 let in več kot 70 hiš kasneje, je slika precej drugačna. V tem uvodnem monologu govorim o: • poti, ki me je pripeljala do arhitekturnega studia Biro Gašperič,• dilemah v arhitekturi, ki se vedno znova vračajo,• in predvsem o tem, zakaj Arhitektovi Monologi niso na
META IVNIK & ANITA KOFLER: zakaj je japonski pršič tako poseben | Arhitektovi Dialogi #29.2
V drugi epizodi se pogovor poglobi v samo izkušnjo turne smuke na Japonskem. META in ANITA opisujeta značilnosti japonskega snega in zakaj je tamkajšnji pršič postal skoraj legenda med smučarji. Govorimo o turah skozi brezove gozdove, o vulkanskih pobočjih in o tem, kako se teren na Hokkaidu razlikuje od alpskih gora. Dotaknemo se tudi orientacije v pokrajini in občutka smuke v mehkem, globokem sn
META IVNIK & ANITA KOFLER: o turni smuki na Japonskem, Hokkaidu in prvih vtisih | Arhitektovi Dialogi #29.1
META in ANITA sta letos vsaka po svoje odšli na turnosmučarsko avanturo na Japonsko. V prvi epizodi se pogovarjamo o tem, kako sploh pride do takšne ideje in kako izgleda organizacija smučarskega potovanja na drugi konec sveta. Govorimo o Hokkaidu, o krajih kot so Niseko, Furano in območju okoli vulkana Mount Yōtei, pa tudi o tem, kako se japonske gore razlikujejo od Alp. Dotaknemo se logistike, r
NARA PETROVIČ: o šotorski savni, goloti, seksualni energiji in zobni ščetkici | Matej Gašperič Podcast #BONUS
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.Kljub temu da je za nama že pet ur pogovora, ta kar ne zamre. Na dan privrejo teme, ki bi si vsaka zase zaslužile svojo epizodo, a se jih tu za zdaj dotakneva le na hitro – tik preden kamere, mikrofoni in luči dokončno ugasnejo. Arhitekto
NARA PETROVIČ: o optimalnem bivalnem prostoru, bhajan kutirju in permakulturnem bloku | Matej Gašperič Podcast #28.5
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V peti epizodi se pogovarjava o tem, zakaj nihče ne bi smel pristati na nič manj kot optimalne razmere za bivanje. Vprašam ga, kakšen bi bil njegov brief za arhitekta – kako bi opisal prostor, v katerem bi lahko zares živel. Govori o potr
NARA PETROVIČ: o razkošni preprostosti, glagolu »imeti« in Ljubezni 22 | Matej Gašperič Podcast #28.4
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V četrti epizodi govoriva o razkošni preprostosti – pojmu, ki ni absoluten, temveč za vsakega pomeni nekaj drugega.Dotakneva se javnega prostora, potovanj in njegove radovednosti, zaradi katere vedno znova zavije tu
NARA PETROVIČ: o sanskrtu, skupnosti Hare Krišna in navodilih za uporabo človeka | Matej Gašperič Podcast #28.3
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.V tretji epizodi se pogovarjava o sanskrtu – jeziku, ki se ga je učil, in o tem, zakaj ga tako privlači. Dotakneva se njegove življenjske zgodbe in odnosa do naključij. Pravi, da je pogosto preprosto rekel »da« stva
NARA PETROVIČ: o ekovaseh, Sončnem griču, fekologiji in veganskem zrezku | Matej Gašperič Podcast #28.2
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabni puščavnik, ki mirno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegov življenjski slog.V drugi epizodi govoriva o ekovaseh in alternativnih okoljih ter o trajnostni skupnosti Sončni grič v Hrvojih – o njenem nastanku, delovanju in o tem, zakaj takšni modeli pri nas nimajo sistemske podpore. Dotakneva se tudi fekologije in p
NARA PETROVIČ: o maskah, življenskem prostoru, fiksnih idejah in šotorski savni | Matej Gašperič Podcast #28.1
NARA je pisatelj, fekolog in bosonogi družabnipuščavnik, ki vztrajno hodi svojo pot. Iskren, radoveden in razmišljujoč. Unikaten – tako kot njegova življenjska zgodba in način bivanja.Čeprav se poznava že nekaj časa, sva se tokrat prvič srečala v živo. Pričakoval sem zanimiv pogovor. Dobil sem izjemnega.V prvi epizodi se dotakneva smučanja in windsurfinga, prostora, v katerem živi, ter vprašanja,
PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Kako (ne)usmerjamo razvoj države – in kaj s tem izgubljamo | #27.4
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbaniz
PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj mesta stagnirajo – in kaj jim jemlje prihodnost | #27.3
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbaniz
PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj prostorski sistem ne deluje – in kdo nosi odgovornost | #27.2
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbaniz
PETER GABRIJELČIČ & MATEVŽ GRANDA: Zakaj stanovanjska politika in promet ne delujeta – in kako ju izboljšati | #27.1
Pred nami so državne volitve.V prihodnjih mesecih bomo poslušali vrsto obljub – starih in novih obrazov – o tem, kako bodo spremenili državo na bolje, če jim namenimo svoj glas. Da k predvolilnemu času dodam tudi sam nekaj konstruktivnega, je nastala posebna edicija podcasta Arhitektovi dialogi z naslovom “Predvolilni namigi”. Osredotoča se na področja, ki jih najbolje poznam: arhitekturo, urbaniz
ALEŠ VODOPIVEC: o nujni reformi šole, AI in knjigah | Matej Gašperič Podcast #26.4
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo.
ALEŠ VODOPIVEC: o nedopustnem molku stroke, bazenu Iliriji, Glennu, Aaltu in Wrightu | Matej Gašperič Podcast #26.3
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo.
ALEŠ VODOPIVEC: o Kristlu, sodobni šoli za arhitekturo in ugledu arhitektekturnega poklica | Matej Gašperič Podcast #26.2
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo.
ALEŠ VODOPIVEC: o Ravnikarjih, Lajovicu, življenskih mentorjih in zamujenih priložnostih | Matej Gašperič Podcast #26.1
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem. Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju. Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:“Aleš je naredil malo.
MARTIN POGAČAR: o kontroli, revoluciji, Elonu Musku in vizijah prihodnosti | Matej Gašperič Podcast #25.5
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo,
MARTIN POGAČAR: o sociološkem vplivu tehnologije in tehno svetnikih | Matej Gašperič Podcast #25.4
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo,
MARTIN POGAČAR: o pisanju, prepisovanju, zaznavi, umetni inteligenci in tehnologiji | Matej Gašperič Podcast #25.3
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo,
MARTIN POGAČAR: o ribjih konzervah, kolonializmu, identiteti, stereotipih in Kubi | Matej Gašperič Podcast #25.2
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo,
MARTIN POGAČAR: o Japonski, atomskih bombah, Fičku in kulturnem spominu | Matej Gašperič Podcast #25.1
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo,
JANEZ KOŽELJ: o Ljubljanski tržnici, viaduktu Črni Kal in drugem tiru | Matej Gašperič Podcast #24.5
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času
JANEZ KOŽELJ: o razdrobljenem prostoru, 15 minutnem mestu in gentrifikaciji | Matej Gašperič Podcast #24.4
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času
JANEZ KOŽELJ: o podžupanjevanju, Plečnikovem stadionu, Drami in NUK2 | Matej Gašperič Podcast #24.3
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času
JANEZ KOŽELJ: “Arhitektura je samo tisto, kar se lahko zgradi” | Matej Gašperič Podcast #24.2
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času
JANEZ KOŽELJ: o AI, naslednikih, urbanizmu in radikalnosti | Matej Gašperič Podcast #24.1
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.V pogovoru se dotakneva:prihodnosti arhitekture in mest v času
PETER GABRIJELČIČ: off the record | Matej Gašperič Podcast #23.BONUS
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
PETER GABRIJELČIČ: o naporni demokraciji, etiki in estetiki| Matej Gašperič Podcast #23.5
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
PETER GABRIJELČIČ: o razgledanosti, mestnem arhitektu in moralnem kompasu | Matej Gašperič Podcast #23.4
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
PETER GABRIJELČIČ: o kadrovanju, talentu, starhitektih, preseganju norm in ogledalu družbi | Matej Gašperič Podcast #23.3
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
PETER GABRIJELČIČ: o fakulteti, negotovosti, borbi, muki in zadoščenju | Matej Gašperič Podcast #23.2
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
PETER GABRIJELČIČ: o pedagogiki, poslanstvu dekana in arh. prof. Ravnikarju | Matej Gašperič Podcast #23.1
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM. Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zd
LENKA KAVČIČ: o igrivi arhitekturi, kurikulumih in ženskah v arhitekturi | Matej Gašperič Podcast #22.4
V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.Seved
LENKA KAVČIČ: o dvomu, omejitvah, prostovoljcih in ozvezdju OHS | Matej Gašperič Podcast #22.3
Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.Kdo so prostovoljci, ki ga so
LENKA KAVČIČ: o karierni poti, pomenu OHS in arhitekture v družbi | Matej Gašperič Podcast #22.2
V drugem delu se z LENKO posvetiva njeni karierni poti.Kako jo je po diplomi pri prof. Petru Gabrijelčiču najprej vodila v atelje Jurija Kobeta, nato v lastno arhitekturno prakso in pedagoško delo v Milanu, dokler ni nazadnje našla svoje mesto pri OHS.Pogovarjava se o prepletenosti tem v arhitekturi, o pomenu širjenja kulture prostora med najširšo javnostjo in o priložnostih, ki jih ponuja festiva
LENKA KAVČIČ: o vozlih, jadranju, Savinu Severju in študiju arhitekture | Matej Gašperič Podcast #22.1
LENKO sem spoznal, ko se je po vrnitvi v arhitekturoena od mojih hiš uvrstila v selekcijo festivala Odprte hiše Slovenije. OHS sta takrat organizirali z Ano Struna Bregar. Ko se je Ana odločila za novo pot, si nisem znal predstavljati, da bo LENKA zmogla sama prevzeti breme tako velikega projekta. A sem se pošteno zmotil.LENKA je takrat ne le suvereno in kompetentno prevzela vajeti OHS, temveč mu
JANEZ SUHADOLC: o idealiziranju, dogmah, diplomah in transcendenci | Matej Gašperič Podcast #21.4
Ob upokojitvi je prof. JANEZ SUHADOLC pripravil zaključno predavanje s provokativnim naslovom: »Zakaj študij arhitekture odsvetujem?« Ker je moje mnenje povsem nasprotno, me je seveda zanimalo, kaj se skriva za to izjavo. Pogovor tako razkrije, kako je sploh prišel na Fakulteto za arhitekturo kot profesor in kako je skozi leta doživljal idealizacijo različnih arhitekturnih sodobnikov, ki so prihaj
JANEZ SUHADOLC: o prestolu za papeža, Plevniku in nalezljivosti Plečnikove arhitekture | Matej Gašperič Podcast #21.3
Opus prof. JANEZA SUHADOLCA, ki so v večini prava umetniška dela, pa ni samo številen ampak tudi zelo raznolik. Poleg unikatnih in maloserijskih stolov je tako ob obisku papeža zanj oblikoval tudi dva prestola ter škofovske sedilije. Na drugi strani spektra pa najdemo pručko in čudovit Plevnik, ki je izdelan dobesedno iz mizarskih ostankov. Ter seveda - zanj zelo atipično minimalističen stol Light
JANEZ SUHADOLC: o rodbini, sodu, spomenikih, mesarskem mostu in 600+ stolih| Matej Gašperič Podcast #21.2
Da bi bolje razumel, od kod izvira njegova naklonjenost do tehnike in mizarstva, v drugem delu pogovora s prof. JANEZOM SUHADOLCEM začneva pri njegovem rodbinskem drevesu. Ta uvod naju kmalu pripelje do tematike spomenikov – in njegovih zanimivih, pogosto provokativnih idej: od reciklaže Kidričevega kipa, do nadgradnje Spomenika žrtvam vseh vojn ter predloga za nov spomenik na Trgu republike.Po kr
JANEZ SUHADOLC: o okroglem oknu, nagrobnem podstavku in orehovi korenini | Matej Gašperič Podcast #21.1
Med študijem arhitekture srečamo veliko profesorjev, a le redki pustijo pečat, ki ostane desetletja. Tisti, ki zaznamujejo cele generacije. Ki s svojo osebnostjo in delom postanejo več kot le pedagogi – postanejo legende. Serijo pogovorov z legendarnimi profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo začenjam s profesorjem, ki ga poznajo vsi – tako tisti, ki jih je učil, kot tisti, ki so zanj sliš
DOMEN ZUPAN: o skupnostih, reševanju stanovanjske problematike mladih in o selitvi | Matej Gašperič Podcast #19.5
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč h
DOMEN ZUPAN: o specifikah in izkušnjah gradnje hobbit hiške in projektni dokumentaciji | Matej Gašperič Podcast #19.4
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč h
ARA GROK: about flat Earth and other ARA’s capabilities | Matej Gašperič Podcast #20.4
For the final part of the episode, I challenge ARA to switch into Argumentative Mode and try to convince me that the Earth is flat. Since she doesn’t actually believe it herself, her attempts aren’t particularly convincing — but the effort is entertaining nonetheless.We use the last portion of our conversation to explore her user interface, features, and overall capabilities.And finally, I hand th
DOMEN ZUPAN: o okroglem oknu, kvaliteti zraka in raketni peči | Matej Gašperič Podcast #19.3
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč h
ARA GROK: about the Egyptian pyramids, health advice, flirting and habits | Matej Gašperič Podcast #20.3
Since ARA features many different modes, I decided to speed things up. In this episode, we try out her Curious / Investigative mode to talk about the Egyptian pyramids.The Not a Doctor mode helps me tackle a more personal issue — the mystery of my swollen fingers.Then there’s Unhinged mode, which is supposed to be completely “no filter.” But somehow, I just can’t seem to get under her skin enough
DOMEN ZUPAN: o duhovnosti, ekologiji, ekovaseh in gradnji hobbit hiške | Matej Gašperič Podcast #19.2
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč h
ARA GROK: in Storyteller Mode about James Joyce’s Ulisses and koans | Matej Gašperič Podcast #20.2
After preparing a detailed itinerary for our upcoming trip to Japan, I asked ARA to switch into Storyteller Mode so we could discuss James Joyce’s Ulysses. To my surprise, she offered an interpretation of this literary classic reimagined for contemporary times.From there, our conversation drifted into the realm of koans — what they are, what their purpose is, and which ones she’s familiar with. Ev
