Evropa osebno
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Episodes
Mahnoor Jamil: Za štruklje bi lahko porabila svojo mesečno plačo!
Mahnoor Jamil prihaja iz pakistanske prestolnice Islamabad, že nekaj mesecev pa je pri nas mlada raziskovalka na Inštitutu Jožef Štefan. Ukvarja se s kibernetsko varnostjo in umetno inteligenco. Pravi, da se v Ljubljani počuti kot doma, čeprav pogreša družino in prijatelje, pa tudi začimbe. Pri nas uporabljamo včasih zgolj dve, sol in poper, v Pakistanu pa za posamezno jed kombinacijo tudi petnajs
Sara Afzali: Preprosto ne drži, da z vojno osvobajajo Iran
Pesnica, prevajalka, novinarka in multimedijska umetnica Sara Afzali se je rodila v iranskem Širazu, poznanem tudi kot mestu pesnikov. Da bo pisala poezijo, je vedela že pri dvanajstih, ko je zmagala na državnem tekmovanju. Pred dokončno selitvijo se je v Slovenijo najprej odpravila za nekaj mesecev, da je preverila, kakšno življenje jo čaka. Po več kot sedmih letih pravi, da bi težko živela v kak
Guillermo Escalante: Dober narod ima namesto vojskovodje na osrednjem trgu kip pesnika
Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji
Dan Lužar: Mladi plesalec, ki se je iz Kanade vrnil v Slovenijo
V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.
Cristina dos Santos Caserman: Štiri leta je tu jokala, zdaj se ne bi več vrnila v Brazilijo
Cristina dos Santos Caserman se je zaljubila v Slovenca in se pred dvajsetimi leti preselila v našo državo. Jezika se je učila s pomočjo knjig in člankov v časopisu, tu opravila maturo in doštudirala predšolsko vzgojo. Nekaj, kar je v Braziliji, če nimaš veliko denarja, skorajda nedostopno. Visoka izobrazba. Spregovorila je o ločevanju med revnimi in bogatimi, kot se spominja iz svojega otroštva,
April Rose Vizintin: Nisem razumela, kako lahko jeste 'šalam' in pršut
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.
Vit Pohanka: Nič junaškega ni v tem, če te ugrabijo
Vit Pohanka je češki novinar, trenutno sodelavec radia Prague International. Novinar je že več kot 32 let. V tem času je živel v šestih različnih državah in bival na 27 različnih naslovih. Bil je dopisnik v Združenih državah Amerike. Med drugim pa je navdušen skakalec s padalom, z letala je skočil že 232.
Povsem mirno pa govori tudi o tem, da so ga leta 2004 v Iraku ugrabili. Čakaj, kaj?
ZAPIS
Žana Andrejeva: Svoboda v rokenrolu in turnem smučanju
Preveč lepega in zanimivega je v življenju, da bi ga povsem namenila le eni dejavnosti.Takrat članica ruske mladinske reprezentance je zato opustila tek na smučeh, zavila v novinarstvo, po izkjučitvi s fakultete ob delu študirala geodezijo, zdaj pa v slovenskem podjetju dela kot gradbena inženirka. Žana Andrejeva z veliko zidarsko žlico zajema življenje. Pretekla je številne ultramaratone, v Andor
Andres Cepeda: Anesteziolog, ki obožuje žuželke in si želi poleteti v vesolje
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znaše
Kenta Yamamoto: Najkrajša pot ni vedno tudi najboljša
Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje
Iskal sem, od kod je Tina Maze, in prišel sem v Slovenijo
Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne
Adele Linquent (Julia Peguet): Roller derby me je pripeljal v državo, v katero sem se zaljubila
Tokratna Evropa osebno je malce drugačna. Spoznali bomo Francozinjo, ki že sedem let živi v Sloveniji. Je stop-motion animatorka za risanke in filme, sodelovala pa je tudi pri ustvarjanju ikonične risanke Bacek Jon. Hkrati bomo spoznali tudi njen najljubši hobi – šport, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja, kaj šele, da imamo tudi slovensko ekipo: Roller Derby Ljubljana. Mojca Jevšek je ekip
Jurij Spitzen: Slovenščino sem se učil z gledanjem risank in filmov
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in fi
Chiedozie Kenneth Ugwoke, nigerijski zdravnik in predavatelj
Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.
Igor Gombač: Vrhunec iger srečanje s Primožem Rogličem
Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.
Valerij Gontar: Ob odhodu iz Rusije sem kupil enosmerno vozovnico
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Ginevra Montenovo: Slovenska Istra jo je očarala
26-letna Ginevra Montenovo iz Rima trenutno opravlja delo prostovoljke v Mladinskem centru - Epicentru Piran. V Slovenijo je prišla prek programa Evropske solidarnostne enote, ki mladim, ki živijo v Evropi in državah, ki sodelujejo v programu Erasmus Plus, pomaga razviti občutek solidarnosti s sodelovanjem v individualnih ali skupinskih projektih. Diplomirala je iz sodobne književnosti, magistrira
Odisseas Shtylla: V zasneženi Sloveniji so vse božične pesmi dobile smisel
Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti.
Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter
Shoaib Siddiqui: Pakistanec, ki obožuje kremšnite
Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.*Poznaš koga
Elizabeth Griffin: Kraški pristan kot iz Fellinijevega filma
Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v
Francesca Delacio: S Slovenci je težko hitro navezati stike
Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje.
Yukio Mori: Najbolje se počutim, ko sem doma v Prekmurju
Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških
Vita Šnurova: V Ukrajini so se že navadili eksplozij, ampak to je grda navada
Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v sv
Jose Agustin Garcia Trujillo: Slovenci zelo radi jeste joto
Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, g
Hector Alejandro Ruvalcaba Ojeda: Če Idrijčanom rečeš, da so to le neke polnjene testenine, so super jezni
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje. V Idrijo je najprej prišel zaradi službe, ostal zaradi dekleta, danes žene. Tu je ustanovil tudi melodično "blackened death metal" skupino Divine Inferus.Slovenija, o kateri pred prihodom ni vedel veliko več kot to, da obstaja, ga je navdušila kot čista in zelena dežela.
Galina Branko: Starši mi pravijo, da sem postala prava Slovenka
Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je.
Kako je postala ‘prava Slovenka’ in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohrid
Lovelyn Dušanič: Vedno grem tja, kamor hoče moje srce
Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je S
Babu: Če ne uživaš v tem, kar počneš, raje odnehaj
Če ste ljubitelji azijske hrane, ste se po vse verjetnosti že kdaj ustavili v njegovi restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. V Sloveniji živi že več kot 13 let, a njegovi začetki niso bili rožnati. Po letih izkoriščevalskih služb je odprl svojo restavracijo in postal sam svoj šef. Babu je med domačini znan kot najbolj nasmejan kuhar, ki ne postreže le z vrhunsko hrano. Svoje stranke namreč
Milena Zupanc: Slovenija je krasna država, tu imate boljše zdravstvo kot v Argentini
Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj nauč
Tamara Giles Vernick: Gorile ne smeš pogledati v oči
Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi ose
Lionel Leroy - Kaami, trubadur iz Carcassonna
Trubadurji so bili pesniki in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o ljubezni, bogu, pogumu in časti. Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja Lionel Leroy - Kaami iz enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Franciji in Evropi Carcassonna.
"Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mesti
Čiaki Šimizu: Japonci sploh ne pijemo matche
Japonci obožujejo Evropo, ker je polna starih stavb. Na Japonskem jih zaradi pogostih potresov skorajda ni, pravi Čiaki Šimizu iz Tokia. Večkrat nagrajeno multidisciplinarno japonsko umetnico je pri nas zelo navdušil Jože Plečnik. V Ljubljani pa se, že odkar je prišla, počuti zelo domače. Predvsem zaradi prijaznih ljudi, pa tudi zaradi ljubljanskega zmaja.
Rick Kiker: Zdaj tudi jaz nosim copate
Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še ved
Ksenija Juvan: Slovenci se radi primerjate z drugimi, Rusi za zajtrk ne pijemo vodke
Ksenija Juvan devet let živi v Sloveniji. Prihaja iz ruskega mesta Toljati, ki mu pravijo tudi ruski Detroit, saj se je tam razvila ruska avtomobilska industrija. V Rusiji sicer ne živi že od leta 2002, prepotovala je svet - Nemčija, Kitajska, Dubaj, nato pa našla ljubezen ravno v Sloveniji. O Slovencih pravi, da ne razume, zakaj se vedno tako radi primerjamo z drugimi, ceni pa našo skrb za zdravj
Vlad Todoran: Novinar romunske nacionalne televizije iz Transilvanije
Vlad Todoran prihaja iz majhnega mesta v Transilvaniji, nedaleč od legendarnega gradu, kjer naj bi nekoč prebival vampir Drakula. Danes je novinar na romunski nacionalni televiziji. V njegovem najnovejšem dokumentarnem filmu je več tednov spremljal romunske ovčje nomade – pastirje, ki ohranjajo stoletja staro prakso transhumanțe, sezonske selitve čred skozi stotine kilometrov Karpatov. Z Vladom sm
Erick Pastor, Ekvadorec v Latviji: Znanje spreminjam v posel
Snuje vozilo, za katero verjame, da bo pomenilo pravo revolucijo v premikanju po brezpotjih, saj združuje tri vozila s katerimi lahko v različnih vremenskih pogojih premagujemo razdalje tam, kjer ni utrjenih cest.
Erick Pastor v latvijski prestolnici Rigi razvija visokotehnološko futuristično enosledno vozilo na gosenicah, ki je mešanica med motorjem, tankom in motornimi sanmi. J
Aaron Arnold: V Sloveniji zelo dobro živite, narava je vsepovsod, odlična lokalna hrana tudi
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le
Luis Vieira: Kolesa izposojamo kot v knjižnici
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.Luís Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otroštva, zdaj pa svoj entuziazem prenaša na otroke in njihove starše. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor,
Diego Reyes: Najbolj pogrešam hrano in avanture v džungli
Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo osta
Luna Sánchez: Rada imam Madrid, a težava so stanovanja
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.Luna Sánchez je plesalka in koreografinja. Doma je iz Cádiza, deluje v Madridu. Španija ponuja veliko priložnosti za sodoben ples, predvsem v prestolnici. Pogreša domače morje, zadovoljna je s kariero in življenjem, m
Janis Jasko, znanstvenik in ustanovitelj podjetja Weedbot: Največ se naučiš iz lastnih napak
V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel.
Hrvoje Kovačević: Zagrebški kovači misli želijo spreminjati svet
Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regi
Litovka Indre Simanaitienė: Na BBC-ju je sodelovala z ekipo Davida Attenborougha
Indre Simanaitienė je nekdanja BBC-jevka, ki se je po letih bivanja v Združenem kraljestvu vrnila domov - v Litvo. Državo je zapustila, ker je bila lačna novih izkušenj v tujini, ko pa se je želela v Londonu tudi ustaliti, je ugotovila, da so morda pogoji za življenje boljši v Litvi in glavnem mestu Vilni. Opaža, da se tudi veliko njenih prijateljev vrača domov, predvsem zaradi dostopnosti stanova
Andrea Bellavite: Življenje je lepo, če smo skupaj in v miru
Podali smo se v mesto, kamor so se v času nekdanje Jugoslavije vile kolone. V mesto ob meji, kjer nisi želel, da te miličnik vpraša "imate kaj za prijaviti?". V Gorico, ki je dom tudi Andree Bellaviteja. Teolog, publicist in popotnik, ki je pred dvajsetimi leti na Jakobovi poti prvič začutil, da ne bo več duhovnik. Goričan, ki se je slovenščine želel učiti že ob prihodu, a to takrat ni bilo mogoče
Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti
Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesars
Justus Reid, spletni vplivnež: Šolal se je doma, delati je začel pri 14 letih
Številni ga poznajo kot Amerikanca, sicer pa je njegovo ime Justus Reid. Je spletni vplivnež iz Južne Dakote v Združenih državah, zdaj že dve leti prebivalec Zagreba.Pri nas je zaslovel, ko je začel objavljati videe yuga, zdaj pa potuje po Balkanu in regijo predstavlja svetu. Justus je 24-letnik, ki je bil šolan doma, delati je začel pri 14 letih. Sprva je odnašal kadavre povoženih ž
Laurens Bubendorfer: Avstrijec, ki se je zaljubil v Sočo in muharjenje
Zadnjo marčevsko soboto se je v Posočju začela ribolovna sezona. Prav Soča, muharjenje in narava nasploh so Laurensa Bubendorferja iz Avstrije že kot majhnega dečka tako začarali, da si je od vedno želel preselili v dolino Soče. In tukaj je že dobrih osem let. Dolini Soče se je pred nekaj leti poklonil tudi z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Smaragdni raj. Poleg fotografije in snemanja se u
Cuca Valiukevicius: Brez glasbe bi bilo življenje napaka
Odraščal je v enem največjih mest v Južni Ameriki, v São Paulu, zdaj že dvanajst let živi v Ljubljani. Predstavljamo vam Cuco Valiukeviciusa, glasbenega producenta, strastnega kuharja ter ljubitelja piva in življenja. Nekatere slovenske besede mu še vedno delajo preglavice, recimo "Gospodarsko razstavišče", vendar jezik po več kot desetih letih življenja v Sloveniji obvlada. V pogovoru tudi o odlo
Kitajska: Elon Musk se jim zdi zabaven
Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.
Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu
Prvi lik je mesto, narejeno po meri človeka. Ulice so ozke in počasne, kolo pa je prva in najbolj logična izbira. Drugi lik je prebivalec mesta, v katerem je presenetljivo malo lastnikov avtomobilov. Manj kot 30% ljudi v Københavnu ima avto. Najlažje se je premikati peš, s kolesom ali javnim prevozom. Je København res najbolj kolesarjem prijazno mesto na svetu? Avtor knjige Copenhagenize meni, da
Natalia Sancha: Arabski svet je veliko več kot le nikab in terorizem
Kaj imata skupnega španska in arabska kultura? Vsi radi glasno govorimo in zdi se, da ima najbolj prav tisti, ki se najbolj “dere”. Povezuje nas smisel za humor, ki ga ohranjamo tudi v najtežjih trenutkih. In vse se vrti okoli hrane in družine, pravi andaluzijska novinarka Natalia Sancha, ki je specializirana za poročanje o Bližnjem vzhodu. To regijo je vzljubila skozi jezik, arabščino. K učenju a
Maria Alejandra Rubio Rojas: Razmišljala sem, ali obstaja država, ki ima blizu morje in gore
Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen do
Curly and Lithuania: Turek iz Ankare, ki svetu predstavlja lepote Litve
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - pre
Daniel Ganga, prvi romski duhovnik v Romuniji
Romi v Romuniji so druga največja etnična skupnost. Uradno jih je le dobrih 3%, ocenjujejo pa, da je romskega porekla kar okoli 10% ali okoli 2 milijona Romunov. Romi so začeli naseljevati Vlaško in Moldavijo v 14. stoletju, kjer so bili vse od svojega prihoda zasužnjeni. Suženjstvo v Romuniji so ukinili šele leta 1884, a so bili Romi preganjani ali vsaj potisnjeni na rob družbe vse do preloma ti
Juta Harako: Na Japonskem marsičesa ne bomo povedali, ampak le pokazali
Juta Harako je Japonec, ki je pri 35 letih prvič obiskal Evropo. V oddaji razloži, nad čim je v avstrijski prestolnici, kjer je preživel mesec dni, najbolj začuden in česa pri Evropejcih ne razume. Deli pa tudi zgodbo o tem, kako je rešil življenje svoji mami in kako mu je to pomagalo najti življenjsko poslanstvo.
Asena Gedizli: Počasi prihajam iz obdobja teme
Asena Gedizli je Turkinja, ki že skoraj 9 let živi v Estoniji. V okviru študentske izmenjave je svoje življenje najprej začasno preselila v Talin, nato pa tam ostala. Čeprav o Estoniji sprva ni vedela ničesar, se danes počuti kot županja mesta. Velik del njenega življenja je glasba, pred časom je zato tudi opustila študij in se popolnoma posvetila glasbeni karieri. Med samo potjo pa je zapadla v t
Dimitri Chapelle: Slaščičarski mojster in ultratekač, ki ne pazi na kalorije
Kuhati je Dimitri Chapelle začel kot najstnik. To je bilo vse, kar je lahko počel doma po športni poškodbi. Izšolal se je za slaščičarskega mojstra in videl mnogo sveta. Delal je v elitnih restavracijah, a se je zvezdicam odpovedal v zameno za prosti čas. Njegova strast so dolgi teki po gozdnih stezicah in hribih. Na tekmah v Sloveniji je med najboljšimi tekači. Za še hitrejše čase pa ima preveč r
Tessniem Kadiri: Ljudje vidijo tisto, kar jim narekujejo predsodki
Tessniem Kadiri je mlada 23-letna novinarka iz Nemčije. A njen videz, polt temnejšega odtenka in gosti črni kodrasti lasje, pripovedujejo, da njene korenine presegajo evropske. Njena starša prihajata iz Maroka, kjer je kot otrok preživela dolga poletja. Spominja se toplih noči, preživetih z glasnimi tetami in strici, ki so si med seboj ure in ure pripovedovali zgodbe. In seveda hrane, polne okusov
Sam Balto, učitelj telovadbe, ki vodi Portland Bikebus
Sam Balto je učitelj telovadbe. Motilo ga je, da se učenci ne gibljejo dovolj. Zato je poiskal je rešitev. Organiziral je skupinsko kolesarjenje v šolo. Pri nas temu rečemo bicivlak, v Španiji bicibus, v Združenih državah Amerike pa bikebus. Kjerkoli vozijo, povsod jih spremljajo navdušeni šolarji, starši in učitelji. Bikebus v Portlandu, ameriški zvezni državi Oregon, ki ga vodi učitelj Balto, j
Randy Bresnik, astronavt slovenskih korenin
Randy Bresnik je astronavt slovenskih korenin. V vesolju je preživel skoraj 150 dni; med prvo misijo se mu je rodila hčerka, tako da je njeno rojstvo zamudil, druga misija, ki je trajala pet mesecev, pa mu je dala vpogled v to, kakšno je življenje v vesolju. Kako se prhajo, kako trenirajo mišice, kako gredo na stranišče, kaj je bilo najboljše, kar je jedel v vesolju, kaj najslabše in ali v vesolju
Alfredo Rodriguez: Zgodba, ki meji na filmsko
Alfredo Rodriguez je kubanski pianist, nominiranec za nagrado grammy in glasbeni genij. Za sabo ima zgodbo, ki meji na filmsko: od nezakonitega prebega v Združene države Amerike, do ustvarjanja z glasbenimi ikonami. Alfredo Rodriguez je bil na veliki svetovni turneji, del katere je bil tudi nastop na mariborskem JazzLentu. S Saro Zmrzlak je govoril o univerzalnem jeziku – jeziku glasbe in doživlja
Chu Chai Chu: Čarobno otroštvo v jami v "neskončnem morju peska"
Chu Chai Chu je zgodnje otroštvo preživela v jami na robu puščave Gobi. Pred 800 leti je njen prednik dobil od vladarja goro in vas. Postali so znani kot »jezni ljudi«. Življenje v puščavi je bilo trdo, a hkrati prepleteno z magijo. Živeli so z volkovi in jih častili, saj znajo stopiti skupaj za dosego skupnih ciljev.
Raoul Wijsma: Tukaj si vzamete več časa drug za drugega
Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul & the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike
Sean Swarner: Bolj kot smrti me je strah tega, da ne bi živel
Mesec november je posvečen ozaveščanju o raku pri moških. V naši zadnji novembrski oddaji Evrope osebno smo vam predstavili zgodbo Američana Seana Swarnerja, ki se je kar dvakrat spopadel z boleznijo, danes pa s svojimi dosežki navdihuje milijone po svetu.
Ricardo Frugoli: Kos sveže pečenega kruha lahko nekomu spremeni tok življenja
Ricardo Frugoli je profesor z doktoratom iz gastronomije, ki zase pravi, da je aktivist proti lakoti. V Braziliji je pred petimi leti vzpostavil mrežo, ki pripravlja tople obroke za brezdomne in vse tiste, ki si obroka ne morejo privoščiti. Za projekt je prejel prestižno nagrado Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Food Hero" . V Ljubljani se mudi že tretjič, po njegovih besed
Jovana Antović: Zdaj sem prava Slovenka, saj sem si kupila kolo
Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sa
Chris Russell: Lahko se je pritoževati, kako težko je življenje, ampak lahko bi bilo še veliko slabše
Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slov
Chiyo Robertson: Novinarka, ki zapornike uči veslanja in komunikacije
Novinarka Chiyo Robertson s škotsko-japonskimi koreninami je več kot dve desetletji delala za BBC. Pred dvema letoma ga je tudi zapustila, danes pa s svojim znanjem pomaga mladim in marginaliziranim skupinam, na primer zapornikom, ki jih uči pripovedovanja zgodb, komuniciranja z zunanjim svetom in veslanja. Pravi, da je najbolj izpolnjujoče zanjo, da znanje predaja ljudem, ki ga verjetno najbolj p
Joan Krustev: Latinščina in stara grščina sta kruh in maslo klasičnih jezikov
Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino
Biljana Basarić: Toliko ljubezni se rodi med nami, ki si nismo nič in smo si hkrati vse
Življenje v najrevnejših podeželskih delih Bosne in Hercegovine bi bilo za tam živeče ljudi še težje, če ne bi obstajali ljudje, kot je Biljana Basarić. Učiteljica, ki svoje poslanstvo živi tudi zunaj učilnic in ki v prostem času kot sekretarka lokalnega Rdečega križa oziroma Crvenega križa/krsta v Krupi na Uni, pomaga tudi ostarelim. Njim in otrokom namenja ves svoj čas in ljubezen, hkrati pa so
Halla Armanns: Na Islandiji se v šolah še vedno učimo šivanja
Divji veter, bobneči valovi in pokajoči led so navdih islandske tekstilne umetnice in oblikovalke pletenin Halle Armanns. Skozi sive, modre in bež odtenke islandske subarktične narave dobesedno plete tradicionalne zgodbe ovčereje, konjereje in drugih tradicionalnih obrti, ki so postale ne le kmetijska dejavnost, ampak tudi kulturna tradicija, ki oblikuje način življenja in naravo na tem severnem o
Klovn Paolo Nani: Nasmejati ljudi je resna stvar
Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk
Grčija: S slovenskim spačkom po Atenah
Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na o
Labrini in Konstantinos: Slovenci bi se morali več zabavati tako, kot to počnejo Grki
Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«Odprla sta prodajalno z olivnim oljem, nato pa &scaron
Seun Kuti: Naše odločitve največkrat usmerjata udobje in oportunizem
"Lepa glasba je tista, ki dviguje človekovo zavest," je prepričan nigerijski saksofonist in pevec Seun Kuti, ki se pogosto sprašuje o družbeno perečih in relevantnih tematikah. Pravi tudi, da bi morali prebrati ter slediti knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in ignorirati take toksične posameznike. Pripoveduje o odraščanju v komuni, življenju mladih Afričanov in tudi o nadaljevanju očetove gl
Tiago Ferraro: Boji se rutine in ustaljenega življenja
Tiago Ferraro prihaja iz Sao Paola v Braziliji, že skoraj deset let pa je digitalni nomad. Ima stalni naslov, na katerem sicer ne prebiva, nanj prejema le pošto. Ob vprašanju, ali bi se kdaj ustalil, pravi, da ne, ker ga je strah “normalnega” življenja. Živi od pustolovščine do pustolovščine, obiskal je že več kot 60 držav, leta 2017 tudi Slovenijo, ki jo je prekolesaril.
Cristian Macedonschi: O saksoncih, Drakuli in Kralju Karlu v Romuniji
Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kral
Laci Takacs: Madžarska in Evropa skozi umetnikove oči
Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?Vsebina je del
Alessia, Michela in Sofia: Mladi Italijani obsojeni na premalo plačane službe in bivanje pri starših
Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti ml
Thomas Gruber: V moji družini je vedno veljalo, da je delo tisto, ki šteje
Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
