Glasbena zgodba je podcast, ki se poglobi v razvejan ekosistem glasbene industrije. V posameznih epizodah razkriva, kako delujejo različni deli te industrije – od nastajanja glasbe do njene distribucije, promocije in prodaje. Sogovorniki so glasbeniki, producenti in drugi strokovnjaki, ki opisujejo zakulisje svojega dela. Oddajo pripravlja Val 202, program Radia Slovenija.
Epizode

Mat Dryhurst: Kaj daje glasbi vrednost, če jo lahko ustvari vsak?
Neodvisni glasbeniki so nekoč sami ustanavljali založbe, izdajali plošče in iskali poti do poslušalcev. Bi lahko danes s podobno odločnostjo gradili svoja digitalna orodja? Umetnik in glasbenik Mat Dryhurst v umetni inteligenci vidi priložnost, da ustvarjalci dobijo več nadzora nad svojim delom. Orodja, za katera je bilo še nedavno potrebno veliko programerskega znanja, postajajo dostopna širšemu

Kneecap: Razburjamo prave ljudi
Kneecap ni običajna skupina. Severnoirski trio je nastal iz ljubezni do irske gelščine, danes pa s svojo glasbo odpira vprašanja identitete, kolonialne zgodovine in politike. Po odmevnih festivalskih nastopih se je znašel v središču svetovne pozornosti zaradi javne podpore Palestini, ki je sprožila burne politične odzive, grožnje in pozive k odpovedi njegovih koncertov. V pogovoru z Gregorjem Baum

Festival INmusic: 20 let glasbe in skupnosti
INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogled

50 let Rock Otočca
Bilo je nekoč, natančneje davnega leta 1976, ko so na travniku ob reki Krki zrasli šotori in je bila glasba. Od tedaj se je Rock Otočec bolj ali manj neprekinjeno odvil skupno 19-krat in postal sinonim za generacijo, ki je poletja preživela do vratu v blatu in brez telefonov.

Najemniki 2.0: Alex Mladenov, booking agent
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.

Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead*
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po nepos

Najemniki 2.0: Miroslav Sarkičevič, direktor Zavoda Štuk
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.

Pank — zgodovina neposlušnosti: Prostori upora
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v

Najemniki 2.0: Jure Rubelj, mojster luči
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.

Pank — zgodovina neposlušnosti: Epicenter Slovenija
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova sp

Pank — zgodovina neposlušnosti: Izbruh
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik.
Sogovorniki:
Igor Bašin
Gregor Tomc
Igor Vidmar
Jasna Babić Zrimšek
Rajko Mu

Najemniki 2.0: Neža Mirnik, glasbena PR-ovka
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.











